Zgodovinske evropske borilne veščine so zakon!

by | Mar 18, 2013 | Uncategorized |

Robert Lisac: Veliko ljudi, tudi tisti, ki se ukvarjajo z vzhodnjaškimi borilnimi veščinami, sploh ne ve, da obstaja cel kup zahodnih borilnih veščin in športov. Jih lahko nekaj našteješ in čisto na krako opišeš?

Matija Tomc:  Uf tega je res veliko. Od borilnih športov sem spoznal boks, francoski boks, canne de combat in športno sabljanje. Danes se ukvarjam s študijem in treningom zgodovinskih evropskih borilnih veščin (Historical European Martial Arts – HEMA).

Avtor fotografije:  Konstantin A. Rebek

V našem klubu(Academia artis dimicatoriae) treniramo predvsem v skladu z “nemško borilno tradicijo” (Kunst des Fechtens) od 13. do 17. stoletja po mojstrih, kot so Joachim Meyer, Sigmund Ringeck, Hans Talhoffer . Veščine kasnejših obdobij povzemamo po različnih avtorjih iz italianske (Salvator Fabris, Francesco Alfieri) in britanske šole (George Silver, Alfred Hutton, Charles Roworth).

V skladu z nemško tradicijo treniramo:

  • Ringen (goloroka borba) – zelo podobno kot današnja rokoborba, judo, ju-jitsu.
  • Bodalo – nepogrešljivo osebno orožje tako v vojaške, kot v civilne namene.
  • Dolgi meč – tehnično izredno kompleksno dvoročno orožje.
  • Palica – kratka in dolga.
  • Enoročni meč in ščitek – priljubljeno orožje za samoobrambo in dvobojevanje.
  • Langes messer – t.i. dolgi nož.

Nemška tradicija obravnava bojevanje z mnogo orožji in orodji med drugim tudi bojevanje s koso, srpom in gorjačo. Od ostalih veščin treniramo tudi:

  • Rapir – orožje, s katerim so se npr. bojevali mušketirji. Trenira se ga lahko v kombinaciji z bodalom, plaščem, ščitkom ali rokavico.
  • Vojaška sablja – vsestransko orožje uporabno na konju, peš, na morju…

Dinamičen prikaz nekaterih tehnik dolgega meča, ki je trenutno osrednja veščina znotraj HEMA skupnosti:
http://youtu.be/mjT4JepA-Vc Opozorilo: Uporabljeni meči niso ostri ter se ob ubodu ukrivijo. Gre za replike vadbenih mečev (federschwert) s kakršnimi so trenirali naši predniki. Borca izvajata v naprej dogovorjene tehnike. Za potrebe proste/športne borbe potrebujemo več zaščitne opreme.

Robert Lisac: Malo karikirano in provokativno: Od kod črpate znanje, tehnike in borbene principe, glede na to, da je večina mojstrov, ki bi vam lahko posredovali to znanje mrtvih že 100 let ali več?

Matija Tomc: Na srečo imamo evropejci imamo navado, da se vseh stvari – tudi borilnih veščin – lotimo precej znanstveno. Zelo radi stvari dokumentiramo. Stari mojstri borilnih veščin so nam zapustili bogato zbirko učbenikov, ki slikovno in opisno obravnavajo vse vidike bojevanja, kot so goloroko bojevanje in bojevanje z različnimi orožji. Vse to se je poučevalo v različici z oklepom in brez oklepa, peš ali na konju, v vojaške namene ali za potrebe sodnega dvobOja, včasih pa samo za šport in zabavo. Posamezen mojster je navadno obravnaval goloroko borbo in eno ali več veščin oborožene borbe. Nekateri mojstri so poučevali vojaške veščine, drugi bolj dvobojevalne itd. Pri tem so se v svojih delih navadno sklicevali na starejše avtorje, jih komentirali, dopolnjevali in kritizirali. Proces študija HEMA se navadno začne s prevajanjem npr. iz stare nemščine v angleščino nato slovenščino. Vzporedno s prevajanjem poteka proces preizkušanja – v telovadnici. Prevajajnje starih evropskih učbenikov in preizkušanje tehnik sedaj traja  že več kot 20 let. Literature je res ogromno.

Primer interpretacije goloroke borbe (Ringen) po Hansu Talhofferju v izvedbi naših kolegov iz Celjske borilne šole: http://youtu.be/W0fV1oB3j4c

Sami si pri študiju in treningu HEMA pomagamo tudi z izkušnjami, ki smo si jih pridobili v drugih (vzhodnjaških) borilnih veščinah in modernih športnih disciplinah. Človeško telo je navsezadnje podvrženo istim zakonitostim, neglede na prostor in čas.

Robert Lisac: Zelo zanimivo! Če prav dojemam celotno situacijo, potem tu ne gre samo za treniranje posameznih veščin, tehnik in konceptov, temveč tudi veliko raziskujete in eksperimentirate? Kako se odločate, katere tehnike boste vključili v vadbo in katere ne?

Matija Tomc: Tako je! Raziskovanje in eksperimentiranje sta ključna dela procesa vadbe HEMA. “Novo” tehniko najprej umestimo v zgodovinski kontekst, nato ugotovimo ali se je tehnika uporabljala na bojnem polju, v oklepu, brez oklepa, v sodnem dvoboju, za zabavo-šport itd. Sledi preizkušanje uporabnosti tehnike – najprej statično, v gibanju, pri večji ali manjši moči/hitrosti ter na koncu v sparringu, najprej s kooperativnim in nato z nekooperativnim nasprotnikom.

Katere tehnike vključiti v vadbo je stvar posameznega študenta/trenerja ali kluba. Vadi se lahko v skaldu s posameznim zgodovinkim mojstrom, zgodovinskim obdobjem, posamezno tradicijo, za potrebe moderne športne borbe itd. V našem klubu naprimer gojimo t.i. borbo brez oklepa (blossfechten). Temu primerno tudi izbiramo vadbene tehnike.

Robert Lisac: Všeč mi je ta komponenta, da očitno ne gre samo za slepo kopiranje in prevzemanje tehnik od mojstrov, temveč za razmišljanje z lastno glavo. Ali lahko opišeš tipičen potek treninga, z drili in tehnikami vred?

Matija Tomc: Ja, lahko bi dejal, da je razmišljanje z lastno glavo nekakšna skupna točka med nami in starimi mojstri. Študiozni-znanstveni pristop k stvari je nekako vsidran v evropskega človeka.

Avtor fotografije:  Konstantin A. Rebek

Trenutno v sklopu uradnih treningov treniramo štiri orožja in sicer bodalo, dolgi meč, rapir in vojaško sabljo. Naš trening se prične skupinsko, z ogrevanjem, splošnimi vajami za kondicijo, moč in koordinacijo. Nato se razdelimo v skupine glede na posamezno veščino. Temu sledi ogrevanje, povezano s specifiko posameznega orožja. Nadaljujemo s solo drilli, footwork, bladework, vaje za distanco, vaje na tarčo, nato drilli v paru ali skupinah, sparring itd.

Pri izgradnji borca – od začetnika do izkušenega študenta HEMA – se držimo tako priporočil starih mojstrov kot tudi spoznanj moderne športne stroke.

Kot trener zagovarjam improvizacijo ter osebni pristop k vadbi. To pomeni, da vadbo prilagajam tako utripu skupine, kot posameznika. Ne vztrajam pri posamezni vaji samo zato, ker je v dnevnem programu in v skladu z vrstnim redom.

Robert Lisac: Glede na to, da gre pri vaših veščinah bolj za marginalno sfero, podobno kot MMA pred kakšnimi desetimi, petnajstimi leti, kako vas učenci sploh najdejo? Kako sploh izvejo za vas?

Matija Tomc: Glede oglaševanja smo iz leta v leto bolj aktivni. Lansko leto je bilo kar pestro. Poleti smo se širši javnosti prvič predstavili v okviru dogodkov Parka Tabor – Ljubljana. Jeseni je sledila organizacija prvega mednarodnega HEMA dogodka v Sloveniji (HEMA Celje 2012). Dogodek je gostila prijateljska skupina iz celja (Schola pugnatoria Celeiana – Celjska borilna šola).

Avtor fotografije:  Konstantin A. Rebek

Letos nas je Narodni muzej Slovenije, kot strokovnjake popvabil k sodelovanju pri odmevni razstavi Vitez, Dama in Zmaj – Dediščina srednjeveških bojevnikov. Obiskovalcem razstave bomo predstavili kako so se različna evropska orožja dejansko uporabljala. K promociji bistveno prispeva tudi udeležba dogodkov kot je npr. Martial Arts Cross Training Seminar, ki ga organizira Društvo naprednih obrambno-borilnih metod iz Kopra. Nenazadnje se oglašujemo tudi preko spleta (www.aad.si) in družbenih omrežij kot je Facebook. Mimogrede: Dobra promocija HEMA-e se prične na rednih treningih v znoju in bolečinah!

Robert Lisac: Matija, za konec še tradicionalno vprašanje, kam se naj obrnejo interesenti, ki bi radi naučili bojevanja na vaš način?

Evo, bom kar skopiral z naše spletne strani Academia artis dimicatoriae (www.aad.si):

Redna vadba poteka od oktobra do junija v telovadnici OŠ Milana Šuštaršiča (Štembalova 2a, Ljubljana):

Torek 18.00-19.30
Petek 18.00-19.30

Vprašanja lahko pošljete na: info@aad.si

 ***

Podobni članki:

 

PS: Če te veseli ustvarjanje mozaikov, se prijavi na moje e-novice, da boš na tekočem, kdaj bodo naslednje mozaične delavnice. S kodo, ki jo dobiš ob prijavi na e-novice, si lahko snameš mojo brezplačno e-knjigo MOZAIK – PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE.