Ko sem se pred leti prvič srečal z minimalizmom, sem se lotil zanimive minimalistične igre, ki sta jo predlagala minimalista iz Amerike (The minimalists). Prvi dan sem odstranil eno odvečno stvar iz stanovanja, drugi dan dve, tretji dan tri in tako naprej. Navodila za to igro najdete TUKAJ!  Cel kup stvari je romalo na RDEČI KRIŽ, veliko knjig, tudi zelo dragocenih, sem podaril znancem in prijateljem. Več stvari, kot se jih moraš rešiti, težja postaja igra, ker potem človek naleti na stvari, na katere je čustveno zelo navezan. Tako se je moja minimalistična igra začasno ustavila nekje takrat, ko sem se rešil okoli 1200 stvari.

Minimalizem omogoča poenostavljanje življenja

Čeprav se je moja pot na področju minimalizma začela s čiščenjem, predvsem pa odstranjevanjem navlake, minimalizem ni samo čiščenje  navlake, je mnogo več, vsaj zame. Ne gre za askezo, vsaj ne pri moji interpretaciji minimalizma, gre preprosto za poenostavljanje življenja in to na vseh mogočih nivojih. Seveda, med prve znake, da človek simpatizira z minimalizmom, lahko spada obdobje odstranjevanja in čiščenje navlake. To pomeni spet več prostora v stanovanju, sobe, ki dihajo in niso zabasane s stvarmi, za katere sploh ne vemo, da jih imamo, še manj pa, kako so te stvari prišle v naše stanovanje.

Po dveh ali treh letih ukvarjanja z minimalizmom na neobremenjen in sproščen način sem ugotovil, da sem se rešil vsaj pol svojega imetja in zdaj prehajam v fazo, ko ugotavljam, da bi se lahko z lahkoto rešil še vsaj pol tega, kar mi je ostalo. Zanimivo! Kaj se je vmes zgodilo, da mi je še polovica tega, kar mi je ostalo po omarah, odveč?

Ko nujno imetje postane krama

Pred nekaj leti so imeli nekateri predmeti zame še vedno nalepko “nujno imetje” in ker sem te predmete skoraj dnevno videval v omarah in jih vmes res nikoli nisem uporabljal, je ta status “nujnega imetja” postopno kopnel. Status teh predmetov se je spremenil iz “nujnega imetja” v “kramo”.

Ko je moja draga pogledala v mojo omaro z obleko, je dejala, da nimam nič več za obleči. Jaz sem bil drugačnega mnenja. V službi sem tako ali tako potreboval samo uniformo, doma pa najraje nosim bolj pisane cunje, ker sem se naveličal črnih oblačil, takšne barve je namreč moja uniforma. Poleti imam na sebi večinoma samo kratke hlače, če le morem, hodim po vasi naokoli bos in zgoraj brez. Še dobro, da tudi bližnji sosed sveti naokoli zgoraj brez in tako nisem edini Tarzan v vasi. Tako bi lahko danes odstranil pol oblačil iz omare in bi imel še vedno več kot dovolj oblek za moje potrebe. Smešno mi je pa to, da si zdaj moja draga posoja moje pisane majice za na njene treninge. Po navadi si minimalisti zadeve sposojajo pri ne-minimalistih in ne obratno. 🙂

Minimalistične čistke lahko prihajajo v intervalih

Pri meni ta obdobja minimalističnih čistk prihajajo v intervalih, pogosto marca, aprila ali maja. Pogosto pa se tudi sprožajo, ko čutim, da v življenju ne grem v smer, v katero bi si želel iti. Res je, da na vse ne moremo vplivati, kar se nam dogaja, ampak zdaj do neke mere razumem, zakaj je moj stari oče tako rad imel red, zakaj je pometal, zakaj je bilo vedno vse na svojem mestu, rad je imel nadzor nad temi stvarmi, nad katerimi je lahko imel nadzor, če že nad ostalimi ni mogel imeti.

Vedno sem se mu čudil, zakaj je tako mahnjen na red. Zdaj pa ugotavljam, da se mu počasi približujem s svojim početjem. Rad bi imel nadzor nad svojim življenjem, vsaj nad tistim delom, na katerega lahko vplivam in na to, koliko stvari poseduje mene ali koliko stvari posedujem jaz je pomembna ena stvar, na katero lahko vplivam. Všeč mi je, če so stvari preproste. Všeč mi je, če so situacije preproste in prvinske. Všeč mi je, ker mi ne zapravljam več toliko časa s pospravljanjem lastne navlake, ker je pač skorajda ni več.

Povsem druga zgodba so pa seveda moji otroci. Živijo v neminimalističnem svetu in nikogar ne prepričujem, naj se gre minimalizem, tudi svojih otrok ne, kaj šele žene. Pa še sam se nimam za nekega ultra minimalista, mi je pa všeč ta smer delovanja in me prav zanima, kam me bo popeljala v prihodnje.

Minimalizem naj se podredi človeku in ne obratno

Minimalizem torej ni samo čiščenje navlake, je način življenja. Gojiti nek način življenja pa pomeni, da se določene filozofije držimo več ali manj ves čas, čeprav v posameznih obdobjih življenja intenzivnost gojenja minimalističnega življenjskega sloga lahko seveda niha, kar pa je povsem normalno. Nihanje je del življenja. Zato se lahko tudi definicija, kaj je za nekoga minimalizem, skozi posamezna obdobja življenja zelo spreminja. Vsak si mora najti svojo definicijo, minimalizma, po kateri bo živel. Pomembno pa se mi zdi, da človek ne postane suženj minimalizma, češ, zdaj moram živeti samo še strogo minimalistično ali povedano drugače, minimalizem naj se podredi človeku in ne obratno.

Kakšna je vaša trenutna definicija minimalizma? Vesel bom vašega odziva, vaših mnenj, vaše razlage minimalizma. 🙂

***

Brezplačni e-knjigi MOZAIK – PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE in KAKO DOLOČIŠ PRAVO CENO SVOJIH UMETNIŠKIH IZDELKOV si lahko snamete s pomočjo kode, ko se prijavite na brezplačne e-novice na tej spletni strani. V e-novicah bo govora o mozaikih in seveda tudi o tem, kako uspešno prodajati umetniške izdelke in storitve. V primeru, da imate težave s prenosom e-knjig, mi prosim pišite na roartdoo@gmail.com!

Podobni članki:

• Ati, lahko tečem?
• Zakaj so Turki zakon?
• Bog daj, da bi crknil televizor!