Vsak ima svojo žival moči. Moja je želva in dolgo sem potreboval, da sem dojel, da je to res tako. Prvi resnejši namig v tej smeri sem dobil od Ane (Ana Arnautovic), ko mi je pred leti vrgla Oshotove karte in sem začuden buljil v karto, na kateri je bila želva. Tudi razlage se še danes živo spominjam. Seveda se je, ko mi je postajalo jasno, da je želva res moja žival moči, vklopil ego.
Zakaj samo želva? Zakaj ne tiger? Lev? Karkoli bolj spektakularnega? Bolj, ko sem se poglabljal v ta energijski aspekt svoje biti, bolj sem ugotavljal, da želva sploh ni tako “švoh”! V mitologiji Indijancev zavzema centralno mesto, pa tudi na Kitajskem jo blazno cenijo in tako sem spoznaval sčasoma tudi zelo pozitivne lastnosti želve: Modrost, vztrajnost, korak za korakom, zaupanje v otrokov samostojni razvoj, dolgoživost, nenehna zaščita v smislu, da se ni treba vedno aktivno braniti, da včasi zadostuje tudi samo, če skrijem okončine in glavo pod svojim oklepom in preprosto počakam, da “zunanja neurja” sama prenehajo.
Ker sem se s “svojo želvo” želel bolj povezati, sem si naredil obesek v obliki želve, ki ga še danes nosim okoli vratu. Pred tem nikoli nisem nosil nakita, vedno me je namreč motil. Rad jo nosim, kajti vsakič, ko jo zagledam v ogledalu, me spominja na kakšno pozitivno lastnost želve, me inspirira, da kakšno trenutno situacijo povežem s svojo želvo. V takšnih primerih se vprašam: “Kaj bi naredila v tej situaciji želva?”
Kakšne so tvoje izkušnje s tvojo žival moči? Kako si jo odkril in sprejel? Kaj te je naučila? Zelo vesel bom, če te vrstice ne izzvenijo kot monolog, ampak kot dialog, zato bom vesel vsakega komentarja, s katerim lahko spodaj obogatiš ta prispevek.
***
PS: Če bi si rad ogledal galerijo etno nakita, ki ga izdelujem, klikni semkaj: http://www.robertlisac.com/bone-carving-galerija/ . Če te pa veseli ustvarjanje mozaikov, se prijavi na moje e-novice, da boš na tekočem, kdaj bodo naslednje mozaične delavnice. S kodo, ki jo dobiš ob prijavi na e-novice, si lahko snameš mojo brezplačno e-knjigo MOZAIK – PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE.
Pozdravljen, Robert!
Moja zgodba je dokaj dolga, ampak si me spodbudil, da jo napišem!
Moja žival moči je orel.
Orli so se mi začeli prikazovati leta 2009; dolgo preden sem izvedela za živali moči.
Orli, kamorkoli sem pogledala… enostavno jih nisem mogla spregledat, tako rekoč povsod. Ko sem prižgala tv, se je ravno takrat pojavil; ko sem odprla radio so ga tisti trenutek omenili; ko sem pogledala v nebo sem med obrisi oblakov uzrla njegova krila, vedno sem se znašla v vrsti za človekom ki je imel narisanega na hrbtni strani obleke, videvala sem avtomobile z nalepkami orlov, skratka povsod sem jih opazila čeprav jih niti približno nisem iskala. Celo na bedastem ovitku iz lekarne, česar pa prav res nihče ne bere.
Na facebooku me je po nekem čudnem naključju našel fant, ki je imel za prikazno sliko prav orla. Takoj sva se ujela in imela celo krajšo romanco; z razlogom je prišel v moje življenje, saj me je obvaroval ravno pred “resnimi rečmi”, za katere takrat ni bil še čas.
Tedaj sem prijateljevala tudi s kitaristom Luigijem iz Rima; spoznala sva se med oboževalci Johna Denverja, katerega poslušam že od najstniških let, saj je v njegovih pesmih zajeta vsa moja filozofija življenja. John Denver je skoraj na vseh slikah upodobljen z orlom, Indijanci pa so mu nadeli ime “Chimigwetch”, kar pomeni “tisti, ki vidi orle.”
Kakorkoli; aprila 2009 je Luigi kot prostovoljec odšel pomagat v pokrajino Abruzzo, kjer se je tedaj zgodil uničujoč potres – in glej ga “zlomka”, kraj se imenuje L’Aquila, kar ne pomeni nič drugega kot orel.
V tistem obdobju sem tudi ugotovila, da sem še po majevskem horoskopu prav Orel, in ko sem stenski koledar obrnila z aprila na maj, se je na naslovni sliki prav ponosno prikazal – saj veste kdo. Orel. Še zdaj imam shranjeno tisto stran koledarja.
Človek bi rekel, da je bilo tisto pojavljanje orlov že kar nekoliko strašljivo – toda ne, meni je bilo super, ker se mi je zdelo, da sem na pravi poti, dokler jih videvam, in neznansko ponosna sem bila, da Vesolje komunicira z mano na tak način. Hotela sem biti vse, kar je želelo od mene.
Junija so v Milan prišli Eaglesi. Na koncert bi šla najbrž tako ali tako (ne le zato, ker so “eaglesi” orli – čeprav je bilo zanimivo naključje, mar ne?), saj so mi že pred tem pomenili več kot zgolj glasbo. Po koncertu sem dobila še dodatno potrditev, da če za nič drugega ni vredno živeti, je vredno živeti zaradi njihovih pesmi in to sem resnično tudi mislila. Kar se tiče moških, mi je ideal tako in tako predstavljal njihov basist Timothy, manj kot ideala pa nisem hotela in sem se sprijaznila, da bom pač samska do konca svojih dni in svoje življenje opazovala od zgoraj navzdol tako nekako kot da bi gledala film.
Glede zanositve mi je bilo rečeno, da zaradi nepravilnosti maternice brez operacije tako in tako ne bi uspela in sem si mislila “pa nič.” Dobesedno. Sreča je sposobnost sprejeti življenje takšno, kot je, in s tem nikoli nisem imela težav.
Skoraj leto dni po koncertu sem prvič videla Aleksa; s svojim bendom je nastopal na kresovanju in takoj sem se zaljubila v njegove dolge lase in divje igranje kitare. Ko sva se po koncertu slučajno srečala v množici in se osebno spoznala, pa še v vse ostalo. Sploh, ko mi je zapel skladbo take It Easy od Eaglesov, hehehe.
Bila sva že na četrtem ali petem zmenku, ko sem ga mimogrede, slučajno, pogledala iz profila… ne vem a je bila takrat kakšna posebna svetloba ali kaj, ampak nenadoma me je spreletelo: “Pa saj je čisto tak kot Timothy!!!”
V trenutku mi je postalo jasno, kam so me hoteli pripeljati orli. Marsikdo bi rekel, da sem pač uporabila zakon privlačnosti in priklicala mlajšo različico basista od Eaglesov, ampak do takrat za zakon privlačnosti niti slišala nisem 🙂
Aleks je po horoskopu škorpijon in tole je bilo pravo, kar sem v Astrološkem priročniku po tistem prebrala o škorpijonih: Obstajata dva tipa tega znamenja. Višji tip, to je tip Orla, je nežen, čuteč in mehkega srca.
In točno tak je moj mož. Ja, že po nekaj mesecih sva se poročila
Glede na majevski koledar je bila na dan, ko sva se spoznala, tudi energija v Orlu.
Potem sem odpotovala v Kanado. Skladba Eaglesov je bila prva stvar, ki sem jo slišala na novi celini, na domu gostiteljice pa je bil okrasni orel prva stvar, ki sem jo zagledala na njenem vrtu.
Čez nekaj dni smo šli na izlet v indijanski rezervat Six Nations, kjer sem videla celo Eagle Street, čeprav sploh nisem bila pozorna na imena ulic.
Po vrnitvi domov sem na internetu našla krasno sliko orla, kakršno bi si želela imeti vtetovirano, vendar se za to nisem odločila – ker sem ugotovila, da sem noseča
Od tedaj so minila tri leta in pol in zdaj imava že dva otroka. Popolnoma spontano, čeprav naj bi jaz po “pravilih” niti zanositi ne bi mogla naravno.
V ključnih trenutkih in pomembnih dogodkih se mi orel še vedno pojavi.
Ko sem se po prvem pregledu za drugo nosečnost vrnila iz ambulante, je pripeljal čez trg tovorni kombi, ki je imel preko cele karoserije na veliko narisanega orla. Nasmehnila sem se sama pri sebi, vžgala avto in se vesela odpeljala domov, vedoč da bo vse v redu.
“Čemur se odrečeš, postane tvoje” … ali kako že gre?
Tudi, ko sem se peljala na prvo šamansko delavnico, sem na Radiu 1 slišala skladbo, kjer je bil omenjen orel (Tasmin Archer – Sleeping Satellite) – in tam sem prvič srečala tudi tebe, Robert 🙂 Pa Tadejo, Uchuja in še marsikoga 🙂
Tvoja zgodba o želvi mi je zelo všeč!
Lep dan!
Srebrna Puščica, najlepša hvala za tvojo zgodbo. zelo je zanimiva in z užitkom sem jo prebral. Kaj naj rečem? Zavidam vam ženskam, da ste tako intuitivne, da zaupate v svoje uvide, res ste carice in carica si tudi ti. Kako lepo je prebrati tako pozitivne življenske zgodbe in prebirati spoznanja drugih.
Res je, kot pišeš, ko postaneš pozoren na te stvari, na svojo žival moči, jo videvaš res povsod. Že pri nas doma je cel kup želv: Plišaste igrače, plastično “kolo” za hčerko, na katerem je namontirana plastična želva. Glede na to, da je moja draga itak indijanska, dobivam tudi od nje temu primerno želvasta darila ;-)! Upam, da se kmalu kje spet vidimo.
Bi rad še kdo povedal svojo zgodbo glede svoje živali moči?
In car si tudi ti, ker si tako lepo pokomentiral! 🙂 V bistvu se nikoli nisem imela za ne vem kako intuitivno in se mi zdi, da mi je moral orel prav osebno pokazat smer, ker sem mu verjela bolj kot sebi :))) Komaj čakam da bo še kdo delil svojo zgodbo!
Robert, pred kratkim se mi je želva pojavljala kot sel; sem bila ravno v fazi prizemljevanja neke ideje… celo razglednico sem dobila, na kateri je bila želva, in na naključni strani neke kao naravne medicine videla recept za želvjo juho, jao 🙂 In ne moreš verjet koliko želv je v risankah, ko ti hočejo nekaj povedat 🙂 Verjetno si jih tudi ti opazil v risankah, ker imaš otroke 🙂
no pa bom še jaz napisala svoje doživetje…
od malega sem zelo povezana z živalmi in naravo. Do živali čutim ogormno ljubezni, naklonjenosti in tudi sočutja. Tako sem že reševala gosenice, deževnike, čebele pomagala v zavetišču za živali in tudi psa imam posvojenega. Tako ni čudno, da sem tudi veliko sanjala o živalih sploh v času odraščanja.
Nekatere sanje so se mi tako močno vtisnile v spomin, da jih “vidim” še danes. Tako sem cca. 20 let nazaj, prvič sanjala o čudovitem konju. Zatem sem večkrat sanjala istega konja, sanje so se nadgrajevale. Spominjam se, kako zelo sem se navezala nanj, skrbela zanj, spomnim se, da je imel hlev v naši garaži in sem ga hodila jezdit in ga negovala. Še vedno opisujem le sanje. Čez čas sem prenehala sanjati konja. Takrat sem se ukvarjala z bolj najstniškimi sanjami :-))))
Toda ves čas sem imela do konjev neko posebno afiniteto, nek notranji čut, naklonjenost. Kadar sem jih zagledala sem se jim približala in jih opazovala. Nekaj časa sem si celo želela pravega konja, pa ga zaradi finančnih razlogov nisem mogla imeti. Tudi ko sem še jedla meso, je bilo konjsko meso tisto, ki se ga ne bi nikoli in nikdar dotaknila, raje bi umrla od lakote. Oči konja pa so zame kot direkta vrata v njegovo čisto dušo! No tako pač čutim in mislim jaz.
Potem se kar nekaj let nisem posvečala mislim o konju iz sanj ali pomenu tega kar sem sanjala itd,…Leta so minevala, odraščala sem, se razvijala tudi v duhovni smeri, iskala smisel življenja, se ukvarjala z različnimi stvarmi iz ezoterike…Vmes kot vsak človek doživljala osebne vzpone in padce. Pred kratkim ko sem ponovno doživljala neke osebne spremembe, transformacije me je notranji čut vodil na delavnico, kjer sem med drugim srečala tebe Robert, tvojo ženo in Seveda Uchuja.
Povsem nepričakovano, sem v nekem drugem potovanju (soul retrival), srečala svojo žival moči. Konja. Najino srečanje je bilo zame izredno globoko in čustveno in spominjam se, da sem si v mislih rekla, ooooh končno sem te našla, takrat me je preplavila res globoka žalost, ki se je v trenutko končala (mislim, da vem kako 😉 in kdo) in pobožala sem najlepšega konja kar sem ga kdajkoli videla in spremljal me je celo potovanje. Če se spominjam za nazaj, sem tudi zadnjih nekaj let v službi otrokom risala pobarvanke in moj najljubši motiv je bil konj, na izletu sem z družino naletela na turiste, ki so mojega hrta poimenovali brzi konči, in ja če dobro pomislim, je hrtova počasna hoja na hitro podobna konjevi. Na internetu sem si poiskala kar nekaj slik, ki me navdihujejo, prav tako razmišljam o tatuju konja,…kaj vse pa bom ob pomoči svoje živali moči še spoznala, pa bo pokazal čas,…sem pa zelo vesela in hvaležna za iskušnjo,…in komaj čakam, da se nadaljuje,…
Srebrna Puščica, lepo pozdravljena! Kako lepo, da zgornji članek ni izzvenel kot monolog. Sem počaščen z vsako vrstico, ki jo kdo napiše, sploh, ko gre za različna doživljanja in spoznanja. Zanimivo je, kar praviš, da se vmes pojavljajokar še druge živali, tudi pri meni. Ne bom pozabil vrane, ki je stala sredi ceste in se kar ni hotela umakniti. Sporočilo je bilo zelo jasno: “Ustavi se! Upočasni življenski ritem!” Pa ni bila edina, podobno kot ti, sem tudi sam videval vrane povsod. Vrhunska finta pa je bila, ko sva, kot pišeš, z mojo drago videla v otroškem programu risanko o sokolu (žival moči moje žene) in želve… Hm? Če ti je orel služil tako dobro, potem je res carsko, da mu lahko zaupaš v tej meri, kot mu. Občudujem to zaupanje.
Anima, lepo, da si delila svojo zgodbo z nami. če sem vse skupaj prav dojel, gre itak pri celotni zgodbi za “živalsko upodobitev energije določene osebe”, preko katere lahko bolje spoznavamo sebe in tudi druge. V zvezi s tem se mi zdi zanimiva ta potreba, kot jo opisuješ, da se človek tako poistoveti s svojo žival moči, da bi si jo najraje, tako kot praviš, vtetoviral. Tudi sam sem imel takšne prebliske, prebliski še trejajao. Sem si pa zato naredil želvico, ki jo vidiš na vrhu. Anima, lepo bodi in hvala za tvoje vrstice.
Ja Robert tako nekako. Gre za to, da čutim močno vez s to živaljo, ker potrebujem njeno moč, izkušnje do katerih me lahko ta vodi in v sebi spoznam to kar ta žival manifestira v mojo realnost. Poleg opisanega so bile se izkušnje, povezane s konjem, podobno kot je omenila srebrna puščica: glasba, slika… Pač znamenja na poti… Konja dojemam drugače kot npr. Sovo, ki je moja totemska žival…ampak glede na to, da sem na začetku poti in se šele učim in spoznavam svet skozi šamanske prakse, sem izkušnjo opisala zelo laično. :-).
Glede tattooja pa je tako. Enega že imam-lotos. Dolgo sem ga izbirala. Sedaj ko sem se srečala s konjem, pa me je navdihnil v tolikšni meri, da res razmišljam o tem motivu na sebi. Tudi če nekoč ne bo več moja žival moči ( čeprav mi moj notranji glas pravi da sva ustvarila trajno vez) je njegova moč tudi v tem, da spremlja in pomaga posamezniku na samanskih potovanjih…in našla sem res čudovit motiv, ki ga bo moj zaroto mojster zagotovo upodobil tako, da bo izžareval to, kar mora.
Moram pa priznati, da sem v tem času, ko sem se povezala z energijo konja res začutila spremembo, sporočila in spoznavam sebe v drugi luči.
Nakit je moj obvezni spremljevalec in imam ga kar veliko. Med zadnjimi kosi je tudi čudovit zmaj iz stekla…ampak to je druga zgodba
Pozdravljeni !Moja žival je orka . povezan sem znjimi pa nisem doma ob morju …tudi frendica je opazila!! in mi povedala …
drugače pa sem z živalmi zelo dobro povezan ,ko vsako posebej dojameš si v njenem svetu in je lažje ,če se čuti simbioza …
Krasna žival moči!