Minilo je 60 dni, od kar sem se zavestno lotil minimalizma. Pri minimalizmu gre za poenostavljanje življenja na vseh nivojih. Pogosto predstavlja uvod v ta način življenja odstranitev odvečne krame iz lastnega stanovanja. Ravno včeraj sem narisal na svoj seznam 701 črtico, vsaka črtica pa simbolizira eno stvar, ki sem jo odstranil iz svojega življenja. Seveda gre tukaj zgolj za zunanjo manifestacijo tega, kar se vzporedno dogaja tudi v meni. Torej ne gre samo za odstranjevanje zunanje, temveč tudi notranje krame.
Ker sem »knjigoman«, se je v dveh desetletjih nabralo ogromno knjig. Bilo jih je preveč, zato sem jih vsaj pol odstranil. In tudi sicer je bilo kar nekaj posegov v duhu minimalizma v moje vsakdanje življenje. V moji omari za obleke je ostalo manj kot pol oblek. Iz seznama facebook prijateljev sem odstranil vse, ki jih ne poznam ali jih nisem videl v živo. Tako sem črtal okoli 1100 facebook »prijateljev«. V službo sem začel hoditi s kolesom in nehal sem jesti sendviče iz avtomata, ki ga gledam na delovnem mestu osem ur na dan. Rešil sem se precej športnih rekvizitov iz preteklosti in vedno bolj se zavedam, kakšen blagoslov je videti in dejansko spremljati otroke pri odraščanju in kako zelo dragoceno je iskreno partnerstvo. Odločil sem se tudi za eksperimentalno začasno internetno dieto, kar pomeni, da sem na netu na teden še samo dve, največ tri ure in tudi doma se izogibam interneta. Res pa je, da sem sedel kar nekaj večerov za računalnikom, da sem poskeniral večino svojih zapiskov, dnevnikov in projektnih zvezkov, saj en ključek zavzema bistveno manj prostora, kot cela polica zvezkov.
Od kar se ne ukvarjam več z borilnimi veščinami, je nastala praznina na gibalnem in duhovnem področju. Po ponovnem branju knjige DVOJE SRC od Marlo Morgan, mi je postalo jasno, da si želim tudi sam ukvarjati z »walkabouti«, torej večdnevnim pešačenjem na daljše razdalje v objemu narave na čim bolj preprost, v bistvu minimalističen način. Občudujem ljudi, ki so odšli peš od doma do morja in v kratkem imam v načrtu pešačiti iz Ljubljane v Bohinj skupaj s prijateljem, ki mi je okužil z minimalističnim virusom. Komaj čakam!
Zunanje spremembe so prinesle tudi notranje spremembe. Moje življenje postaja iz dneva v dan bolj preprosto v pozitivnem smislu in nehal sem izvajati pritiske nase, kaj vse bi moral postoriti, da… Spoznal sem, da sploh ni »finta« v tem, da stlačiš čim več nekih dogodkov v posamezen dan, ampak, da odstraniš čim več nepotrebne krame iz življenja, da potem ostane tisto, kar človeku predstavlja bistvo. V tem duhu čakam, da nam čim prej crkne naš star televizor, da lahko naredim še eno črtico.
Podobni članki o minimalizmu:
- Manj krame, stroškov in kilogramov: http://www.robertlisac.com/manj-krame-stroskov-in-kilogramov/
- Ati, lahko tečem? http://www.robertlisac.com/ati-lahko-tecem/
- Zakaj so Turki zakon in zakaj uporabljam en sedež v avtu, a plačujem jih pa štiri? http://www.robertlisac.com/zakaj-so-turki-zakon-in-zakaj-uporabljam-en-sedez-v-avtu-a-placujem-stiri/
- Minus 500 stvari http://www.robertlisac.com/minus-500-stvari/
Hvala!