Vprašanje: Kitajske borilne veščine imajo bogato duhovno in filozofsko vsebino, saj vsebujejo vplive daoizma, konfucianizma in budizma. Kako se to kaže v praksi, recimo na treningih?
(Jure)
To vprašanje je zahtevno. Zgodovina Kitajske se razteza preko 4000 let. Od mitične dinastije Xia, prve od devetnajstih, pa do današnje Ljudske Republike Kitajske. Zgodovina Kitajske je tudi zgodovina vojskovanj in iz tega sodeč so borilne veščine organski del tega razvoja. Kitajske borilne veščine so se razvijale iz preprostejših v kompleksnejše borilne sisteme. V času dinastij Ming in Qing se začne pisati o osnovni diferenciaciji na ti. Wai Jia Quan (Zunanje borilne veščine) ter Nei Jia Quan (Notranje borilne veščine).
Temeljna razlika med njima je, da prva deluje v smeri izboljšanja / povečanja človekovih naravnih sposobnosti, druga pa na njihovi spremembi. Ta navidez niansa, o kateri so spisani mnogi članki in knjige, je tudi razlika med budističnim (Wai Jia) ter daoističnim (Nei Jia) pristopom.
Glede na to, da predstavljam Xuan Wu Pai daoistično tradicijo iz Wudangshana, nisem usposobljen verodostojno odgovarjati o vplivu budizma, lahko pa spregovorim o tem, kako se Kong Zijeva doktrina ter daoizem izražata v praksi na vadbi:
Kako se to kaže v praksi:
Za tehnični vidik tovrstne vadbe je značilna postopnost od izometričnih vadb (站桩– Zhan Zhuang – stoječe drevo in基本步法 – Ji Ben Bu Fa – osnovni stavi) do form. Izometričnim ter osnovnim vajam se posveča veliko vadbenih mesecev, da se izgradi ustrezna telesna struktura za nadalnje delo. To je steza vsakodnevnega urjenja, ki jo na kitajskem imenujejo Chī Kǔ (吃苦)– jesti grenko.
Vadba statičnih položajev ali izometrična vadba ustvarja napetost v mišicah brez giba v sklepu. Za tovrstno vadbo izrabimo težo lastnega telesa, upor ter gravitacijsko silo zemlje. Tovrstna vadba ima večtisočletno zgodovino. Zhan Zhuang in Ji Ben Bu Fa iz kitajskih borilnih veščin sta nedvomno učinkovita primera izometričnih telesnih vaj, ki sta se ohranila vse do današnjih dni. Dandanes se način izometričnih vaj precej uporablja pri fizioterapiji pri regeneraciji po poškodbah, ko sklepa še ni primerno obremenjevati. Za razliko od dinamičnih ali izotoničnih vaj, ki malce bolje razvijajo trzljajno moč mišic, izometrična vadba bistveno bolje razvija maksimalno moč mišice. Prav tako lahko, v kolikor vajo izvajamo na skrajnih točkah gibljivosti posamičnega sklepa, razvijamo fleksibilnost mišic in kit. Potrebno pa je opozoriti, da so kitajske izometrične telesne vaje največkrat podprte z dihalnimi tehnikami ( Tu Na), ki omogočajo nadzor nad izvedbo in kontrolo možnih neželenih učinkov.
Izometrična telesna vadba namreč lahko povzroči takojšen učinek na dvig krvnega tlaka in s tem izrazito vpliva na kardiovaskularni sistem. Odsvetovana je ljudem s kardiovaskularnimi težavami oz. pogojno primerna le v obliki visokih položajev.
Vadba osnovnih stavov sodi k Wu Shu Ji Ben Gong treningu oziroma k osnovnemu treningu (katerekoli borilne) veščine. Razlog tovrstne vadbe je vzpostavljanje stabilnih in ukoreninjenih osnovnih položajev iz katerih izhajajo premiki po prostoru, kaljenje volje in vztrajnosti za trdo in disciplinirano delo ter kultiviranje notranje energije.
V primerjavi z estetsko lepoto form ali sekvenc deluje vadba osnovnih položajev precej duhamorno, zato nas napeljuje k vprašanju, zakaj jo Wudang, Shaolin in druge kitajske borilne skupnosti omenjajo kot tako nujno, neizbežno in temeljno.
Prvi smoter tovrstne vadbe je razvijanje ti. celostne telesne moči.
Drugi pomemben smoter statične vadbe je udomačitev drže, ki je sestavljena iz vertikalnega ravnotežja, prožnosti ligamentov in kit ter močjo mišičnih skupin, ki stav držijo. Če želimo doseči izvedbeno učinkovitost neke tehnike ali forme, je priporočljivo osvojiti ustrezne drže osnovnih stavov iz katerih je le ta izgrajena. Če primerjamo tovrstno učenje z učenjem kitare, nam je vsem jasno, da brez utrjenega znanja osnovnih akordov iz inštrumenta ne bomo izvabili kvalitetne melodije ali spremljave. Prav tako je brez statične (mirujoče) vadbe stava kot takega težko, če ne celo nemogoče razviti pravo držo, pravo gibanje in pravo stabilnost v formi. Zaznavanje karakteristik posameznega stava s pomočjo proprioreceptorjev v mišicah in sklepih nam omogoča vzpostavitev ti. notranjega spomina. To je najlažje doseči s z »mirujočimi položaji« ali Zhan Zhuang vadbo. Namen teh vaj sta vertikalna uravnoteženost stava, ki ga vadimo ter občutenje potencialih možnosti gibanja, ki jih stav omogoča.
Tretji smoter se skriva v dejstvu, ki je pogosto spregledan. Ne glede na to, da so raznolike kitajske borilne veščine izjemno učinkovite, večinoma temeljijo na dveh filozofsko/religioznih konceptih; Budističnem oziroma Daoističnem. Tako Chan Budizem (Shaolin) kakor Daoizem (Wudang) gradita na duhovnem razvoju posameznika in vzpostavljata ti. Wu De (武 德 ) sistem etike (dobrega) pri čemer Wu (武 ) pomeni “borilni”, De (德 ), pa “moralnost, nravnost, krepost”.
Wu De izraža dva vidika moralnosti: prvi vidik se odraža v dejanjih in se navezuje na sledeče socialne ali odnosne kvalitete; Qian (謙)ponižnost; Zheng (誠) iskrenost; Li(禮) vljudnost; Yi (義) zvestoba in Xin (信) zaupanje, drugi pa se nanaša na moralnost uma, ki vključuje pet kvalitet; Yong (勇) pogum; Ren (忍) potrpežljivost; Heng (恒) vzdržljivost; Yi (毅)vztrajnost ter Zhi (志)volja. Oba vidika vodita h kultiviranja duha (Shen), vzpostavljanju notranje harmonije med emocionalnim umom Xin (心) in modrostnim umom Hui (慧), ter doseganju končnega namena vadbe, stanja Wu Ji (無 極 ), ko so emocije in modrost v harmoniji.
Tretji smoter je torej v tem, da pri izvajanju statične vadbe osnovnih položajev krepimo vzdržljivost in vztrajnost, lahko opazujemo, nadzorujemo in umirjamo lasten duh/um. S tovrstno vadbo pa povečujemo sposobnost zbranosti v manj ugodnih situacijah in moč volje. Če povzamemo notranji mentalni faktor imenovanih obrambnih teorij, nas skozi vadbo vodijo k umirjenemu umu kot centru notranje stabilnosti ob kontroli Dantian-a ter notranje vitalne energije, Qi-ja.
Kitajske borilne veščine, katerim podlaga je daoistična paradigma so sledeče; Taijiquan, Baguazhang, Xingyiquan, Liu He Ba Fa, Wudangquan…
(Darija)
Eden izmed temeljnih konceptov daoistične filozofije je razmerje med yin in yang, žensko in moško, aktivno in pasivno, polno in prazno … Ta koncept ima pomembno vlogo pri izvajanju katerekoli tehnike, statične ali dinamične. Ta temeljni koncept lahko preberemo v 42. spevu LaoZijevega Dao De Jinga 道德經 (Pot vrline):
Dao rodi Eno,
Eno rodi dvoje,
dvoje rodi troje
in troje rodi vse.
Vse nosi yin, objame yang
In združi vseobsežne sile dah.
Razumevanje teh vrstic pomeni razumevanje osnov teh veščin:
Eno predstavlja stanje pred začetkom gibanja, premikanje, je izhodišče, stanje praznine, iz katerega vstopimo v gibanje. Ko dvignemo nogo, ko se premaknemo, iz enega nastane dvoje – yin, ki ga predstavlja noga, na kateri je teža, yang, ki se udejanja v premiku druge noge, iz tega se rodi gib, postavitev, ki vsebuje oba aspekta, to pa je temelj vsega, kar izvajamo. Ravno zavedanje teh dveh principov pri izvajanju forme, figure je bistvenega pomena, za kvalitetno, pravilno in efektivno izvajanje katerekoli izmed notranjih borilnih veščin.
Mene je v času, ko sem še poučeval borilne športe in veščine motilo, da se je vse skupaj precej degradiralo na stopnjo “aerobike”, v smislu, prideš, odmigaš, greš, kjer je prisotno premalo ali skoraj nič globine. Vidva sta, kakor vaju spremljam, prav znana po tem, da podajata svojim učencem tudi to. Kako vama to uspeva?
(Darija)
Vse izhaja iz lastne želje po raziskovanju, razumevanju, dojemanju in izvajanju različnih borilnih (npr. taijiquan, kung fu, baguazhang…) pa tudi zdravilnih veščin (npr. qigong, nudan gong …). Bolj ko preučujeva teorijo in jo potem poskusiva izvajati v praksi, bolj se zavedava dejstva, da samo s fizičnim izvajanjem se niti ne približamo veščinam, vsebinam, učinkovinam, ki jih vsebujejo te veščine. Fizično izvajanje vaj je zgolj grobo ustvarjanje okvirja, osnovne mase, ki jo zares oživimo šele, ko ji vdahnemo dih (torej z obvladovanjem in uporabljanjem ustreznih dihalnih tehnik) ter ko se zavemo energije, ki nam kroži po telesu – torej jedra naše »moči«, in se jo naučimo usmerjati. Ob teh spoznanjih se nama zdi pošteno, da to, kar odkrivava zase, prenašava ne vse, ki jih te veščine privlačijo, zanimajo in ki se želijo spustiti v njihove globine. To je bil tudi razlog, da sva ustanovila neprofitni zavod Qi lab. – laboratorij vitalne energije, v katerem raziskujeva učinke teh veščin na fizično, psihično, športno pripravljenost, na zdravje, na sposobnost rekonvalescence po boleznih in poškodbah, v okviru katerega tudi poučujeva. V nasprotju (vsaj z mojim) prvotnim mnenjem, je bil odziv udeležencev na tak način najinega učenja zelo dober. Izkazalo se je, da je več ljudi odprtih in željnih poglobljenega poznavanja, znanja, izvajanja teh veščin kot bi se morda zdelo. Da čeprav ljudje pridejo na tečaj ali delavnico zato, »ker bi radi malo migali), so veseli, ko se jim odpre vrata, v ta čarobni svet starodavnih kitajskih borilnih in zdravilnih veščin. Veseli so, ko ugotovijo, da kljub nekaterim objektivnim omejitvam (v smislu zdravstvenih težav oz. gibalnih sposobnosti), lahko učinkovito izvajajo tako borilne kakor tudi zdravilne tehnike. Njihovo zadovoljstvo priliva olja na ogenj najine raziskovalne in poučevalne vneme.
(Jure)
Občutek, da lahko ponudiva temu prostoru neko dopolnitev, naju je pred leti vodil do ustanovitve Qi Lab. Instituta. O uspehu nisva razmišljala. Veselje do dela, ustvarjalnost, komunikativnost in dopolnjevanje so najine značilnosti. Oba imava rada delo z ljudmi in spoštujeva njihove zmožnosti. To je to.
Sam poskušam spodbujati ljudi, da odkrivajo svoje meje, da prepoznavajo gibalne zmožnosti svojega telesa. Vedoželjnost in radovednost se da prebuditi tako pri otrocih, kakor tudi pri starejših.
Ljudje, ki se odločajo slediti energetskim vadbam, to storijo zaradi želje po kvalitetnem in zdravem načinu življenja. Le tem skozi vadbo Qigonga poskušava približati teoretska izhodišča Tradicionalne Kitajske Medicine in holističnega pogleda na človeško zdravje.
Ljudje, ki se odločajo slediti Wudang Kung Fuju pa običajno imajo neko afiniteto do Vzhoda. Takim ljudem ni težko predstaviti borilne veščine kot načina kultiviranja osebnosti. Obvladovanje emocij, visoka stopnja osebne integritete, umirjen um so značilnosti, ki naj bi jih razvijali skozi vadbo borilne veščine. Cilj borilne veščine ni dobro udariti, temveč postati bolj človeški. Iz tega vidika se mi zdi meditacija pomembna komponenta tovrstne vadbe.
Otroci so poglavje zase. Kitajski pregovor pravi:
»Otrokovo življenje je kot kos papirja, na kateremu vsaka oseba pusti pečat.«
To nama nalaga tudi veliko odgovornost. Pri delu z otroci predvsem spodbujava tisto, kar imajo otroci že po svoji naravi – vedoželjnost, radovednost, igrivost. Oranžna telovadnica Studia Maja v Kopru nudi mnogo pripomočkov, s katerimi lahko vadbo za otroke narediva še bolj zabavno ali pa poučno. Poleg vadbe Wudang Kung Fuja otroke vpeljeva tudi v osnove kitajščine. Kitajske pismenke »grabljice« so marsikateremu še posebej zabavne J.
Veliko jim je pomenilo lanskoletno srečanje z kitajskim mojstrom Yuan Li Minom, kateremu so prikazali ne samo naučeno formo temveč tudi nekaj znanja kitajščine – pozdrav ter štetje do deset.
Daoizem je zelo zanimiva, a hkrati zelo nasprotujoča si filozofija, ki je globoko vtkana v “Gong Fu”, Tai ji, Qi Gong. Kako prenašata to filozofijo v svoje življenje? Lahko povesta kakšen primer za lažje razumevanje?
(Jure)
Daoizem je zelo poglobljen, celosten mišljenski sistem. Sam bi v njem težko našel nasprotja, prej bogato razvejanost in sporočilnost, katere danes vse bolj aktualen del je stremljenje k ravnovesju z naravo in njenimi procesi. V družbenem smislu se Daoizem zavzema za temeljno svobodo človeka in družbo brez sistema prisile ali nadvlade.
V svoji pisni dediščini zapušča človeštvu neprecenljive zaklade človeške misli v Lao Ziju pripisani knjigi Dao De Jing, v spisih Zhuangzija in Liezija ter v daoističnem kanonu – Daozhan – sestavljenemu iz 5400 zvitkov.
Osebno mi veliko pomeni, da daoizma ne srečujem le v pisnih virih, v knjigah in »na daljavo« temveč tudi v živo, ob vsakoletnem odmiku na gorovje Wudangshan, kjer v samostanskih okoljih, skupaj z daoističnimi menihi spoznavam in sem soudeležen v tamkajšnjem življenju in njihovih praksah.
Če poskušam preprosto odgovoriti na tvoje vprašanje o primeru prenosa tovrstne filozofije v vsakodnevno življenje je najenostavneje, če napišem da poskušam živeti čim bolj v skladu z danostjo ali z Daom.
Namreč, če samega sebe dojemam kot delček v mogočnem toku Daa, ki praska po površini te neizmerne globine, potem lahko to, kar zmorem prenašati v naš prostor, opišem s 37im izrekom Dao De Jing-a, ki se začne takole: 道常無為而無不為。/ Dào cháng wúwéi ér wú bù wéi. Mirko Hribar leta 1988 izrek posloveni sledeče; Brezdejen je večni Dao, a nič nestorjeno ne ostane. Wúwéi – 無為 na tem mestu je namig na ustrezno delovanje glede na prilagoditev vzorcu in ne nasprotovanje toku. Temu doumevanju ustvarjalne praznine skušam slediti v vsakodnevnem življenju.
(Darija)
Daoizem – vsaj tako ga sama dojemam – se zdi nasprotujoča si filozofija predvsem v primerjavi z zahodnim načinom razmišljanja. Težko se znajdemo v miselnem prostoru, v katerem sicer obstajata dobro in slabo, močno in šibko, polno in prazno …, vendar to niso vrednostne kategorije – temveč dejstva, ki obstajajo, mimo katerih ne moremo, vendar niso enoznačna. To lepo ponazarja kitajska zgodbica o možu, ki je vsak dan z dvema vedroma hodil po vodo k oddaljenemu studencu. Eno izmed teh veder je puščalo, tako da je v njem ostalo bore malo vode, ko je prispel do doma. Vedro se je zaradi tega počutilo manjvredno, neuporabno, saj ni ustrezno služilo namenu. In ko je to namignilo lastniku, je ta zanikal njegovo samoobsodbo z besedami: »Res je, da med hojo proti domu veliko večina vode odteče, vendar – ob desni strani poti, po kateri hodim, rasejo čudovite cvetlice, ki bi brez tebe usahnile …«
Dojemanje relativnosti vsega pripomore k boljšemu, bolj mirnemu sprejemanju vsega, kar nam življenje prinaša. Notranji mir pa je tisto, po čemer vsi hrepenimo …
Vprašanje: Glede na to, da se učita direktno pri “izviru”, torej kitajskemu učitelju, ali kljub “čistosti” podanega znanja modificirata prejeto znanje za domačo publiko?
Gotovo ga prilagodiva. Pri nas je nemogoče posredovati učenje na tradicionalen način. Drugačna sta tako življenjski ritem kakor tudi kulturne navade. V prejšnjem intervjuju sem podal običajen urnik dela oziroma učenja v šoli borilnih športov na Wudangshanu. Devet ur vadbe dnevno, 49 ur tedensko pomeni okoli 200 ur vadbe mesečno. Pri nas je velik dosežek, če nekdo uspe redno obiskovati dva treninga na teden v trajanju 1,5 ure. To nanese 12 ur, v primeru treh treningov na teden pa 18 ur mesečno. Razlika je več kot očitna.
Vadba notranjih borilnih veščin obvezno vključuje zgoraj omenjene izometrične vaje – Zhan Zhuang, to so dolgotrajna, tudi enourna vztrajanja v enem položaju. Večino ljudi, roko na srce, tovrstna vadba odbije ker je naporna in psihično zahtevna. Vadbeni čas – ura in pol tedensko – umestitve tega temeljnega dela vadbe notranjih borilnih veščin ne omogoča. Prilagoditev vadbe je torej nujna.
Z Darijo tečajnikom poudarjava te pomembne elemente vadbe notranjih borilnih veščin in jih poskušava posredovati na tri načine:
Prvi način je krajša demonstracija in korekcija drže na redni vadbi ter napotek, naj doma disciplinirano pristopijo k tovrstni vadbi, ki sproža notranjo preobrazbo…
Nekateri posamezni učenci so zelo zavzeti in napotek upoštevajo – njim se posledično to pozna tudi pri napredovanju.
Drugi način je ločena vadba – enkrat mesečno organizirava dvourno daoistično meditacijo, katere prva ura je posvečena izometričnim vajam in opazovanju notranjih procesov, druga ura pa sedečim daoističnim meditacijskim metodam.
Tretji način pa so sobotne delavnice, ki trajajo od 5 do 6 ur. V okvir sobotnih delavnic statično vajo lažje umeščava.
Letos sva se prav zaradi želje, da ponudiva originalni vadbi primerljivo vadbo, odločila, da od 30.aprila do 3.maja organizirava tridnevni Intenziv daoističnih veščin v Fiesi pri Piranu, kjer bova obliko vadbe iz šol borilnih veščin in daoističnih samostanov na Wudangshan približala zainteresiranim. Dnevni ritem intenziva bo izgledal takole:
6.30 – 7.30 – daoistična meditacija
8.00 – zajtrk 9.30 – 12.30 – Wudang forma 13
13.00 – kosilo
15.00 – 16.30 – Wudangyangshenggong za pomlajevanje
16.30 – 16.45 odmor
16.45 – 18.15 daoistične vaje za ženske
16.45 – 18.15 potiskanje rok ali aplikacije (ostali)
18.30 – večerja
20.00 – 21-00 – izobraževanje
21.30 – 22.30 – daoistična meditacija
Še dve povezavi, aktualni za tiste, ki bi želeli sodelovati na Intenzivu ali malo bolj pobrskati po dodatnih informacuijah:
Povezava na spletno stran Wudang Pai Kung Fu Slovenija:
http://www.wudangpai-kungfu.si/nov.php/wudang/aktualno/NE
Povezava na FB stran Wudang Pai Kung Fu Slovenija:
https://www.facebook.com/pages/Wudang-Pai-Kung-Fu-Slovenija/377939389029443?ref=hl
Vprašanje: Lahko malce razložita za vse tiste, ki vaju ne poznajo, kaj točno poučujeta? Katere borilne veščine?
V osnovi poučujeva Wudang Gong Fu (Kung Fu), ki je zibelka daoističnim Nei Jia Quan (Notranjim borilnim veščinam). Poučujeva sledeče tehnike in forme :
1. Wudang temeljne vaje (Ji Ben Gong 基本功)
- Wudang formo 13 (武当优士丹道太极十三式 – Wǔdāng yōu shì dān dào tàijí shísān shì )
- Wudang formo 36 (武当秘传太极拳三十六式 – Wǔdāng mì chuán zhāng tàijí quán
sānshíliù shì)
- Wudang Lao Baguazhang – (武当老八卦掌八卦掌 – osnove) 5. Trinajst osnovnih principov Wudang Pai-a
- Tehnike spuščanja Qi-ja (Chen Jing Shun Qi Fa 沉劲顺气法)
- Relaksacijske tehnike
- Tehnike povezovanja telesa
- Koordinacijske tehnike
- Notranje in zunanje tehnike harmoniziranja 11. Taijiquan (stil Yang) 12. Taijijian – taiji meč
Poleg tega poučujeva vaje za zviševanje energetske bilance ter hitrejšo regeneracijo ali Qi Gong:
- Wudang Wu Xing Yang Sheng Gong (Wudang praksa petih form za negovanje življenja) 2. Yi Jin Jing (qigong – vaje za krepitev mišic in kosti) 3. Wu Qin Xi (qigong Igra petih živali) 4. Ba Duan Jin ((qigong Osem brokatnnih vaj) 5. Ba Duan Jin (M. Chang-Chih Lee metoda) 6. Da Wu (Qigong Veliko prizivanje) 7. Ma Wang Dui Dao Yin Shu 8. Taiji Yang Sheng Zhang (qigong s palico)
- Dao Yin Bao Jian Gong (Qigong za generalno zdravje) 10. Ning Shen Lian Yi Tiao Xin Gong (Qigong za umiritev srca) 11. Zhan Zhuang Qi Gong (Objemanje drevesa) Ob tem nudiva še: 1. Nu Dan Gong (女丹功); Daoistične vaje za ženske
- instrukcije daoističnih dihalnih tehnik / TU NA 3. vodeno Daoistično meditacijo: – Zuowang metoda – Shouyi metoda – Neiguan metoda
Vprašanje: Darija, zadnje čase opažam, da ponujaš vsebine na delavnicah, ki so namenjene samo ženskam. Za kaj točno gre tukaj? Lahko poveš o tem kaj več?
Kljub temu da se vsi zavedamo fizičnih, psihičnih in emocionalnih (v smislu čustvenega odzivanja) razlik med moškim in žensko, se pri učenju raznih borilnih in zdravilnih veščin pogosto niti ne vprašamo, ali bi – glede na specifično celostno strukturo – morda morale ženske izvajati vaje drugače. Pogosto se niti ne zavedamo tega, da se učimo predvsem iz tradicije, ki se je predajala po moški liniji. Vendar – to ni izraz moške večvrednosti, temveč preprostega dejstva, da so bile ženske vaje v javnosti manj znane – eden izmed pomembnih razlogov je bilo dejstvo, da je bila večina žensk nepismenih, zato (oz. tudi zato) so se vaje prenašale neposredno od mojstrice na učenko. Prve omembe so se pojavile šele v času dinastije Song 宋朝 (960-1279). V tem času je živela tudi nesmrtnica Sun Bu’er, sicer učenka pomembnega daoističnega mojstra Wanga: na osnovi znanja, ki ji ga je predal, je razvila vaje, prilagojene ženskam: njena najbolj znana pisna dediščina je 14 pesmi, v katerih je v verzih ubesedila svoje izkušnje / napotke. Od 17. stoletja dalje je nastalo več besedil, ki so ženskam, ki so jim na konfucianizmu temelječe družbene norme zapovedovale, da ne smejo zapuščati doma, predajale znanje, da so se lahko duhovno razvijale. Danes je na voljo malo kvalitetne literature o teh vajah (vsaj ne v evropskih prevodih), tako da se ponovno vračamo v čas, ko se učimo lahko predvsem z neposredno predajo.
Kako daoistična filozofija opredeljuje razliko med moškim in žensko? Ženske je navzven Yin, navznoter pa Yang. Pri moškem, pa je to obratno. Simbolično povedano: moški (yang) je kot kolo: navzven je obroč, ki se vrti okoli osi, ta pa je mirujoča (yin) – brez osi kolo ne bi uspelo ohranjati smeri. Ženska je kot ognjišče: navzven je mirna, nepremakljiva, masivna, v njeni notranjosti pa trepeta ogenj (yang), zaradi katerega se iz njega širi toploto. Brez ognja, ognjišče ne bi imelo nobene funkcije.
Sodobni čas terja tudi od žensk veliko aktivnosti, daje pa premalo priložnosti za mirovanje, ustvarjanje miru, temeljev, sidra. Če uporabim prejšnjo simboliko: ogenj je uničil ognjišče, uničil je okvire, ki so mu dajali funkcijo. S tem je kolo izgubilo os in se razpršilo. Izraz tega je neprestani stres.
Namen teh vaj je, da se ženske ponovno vrnemo k sebi, k svojemu jedru, da začnemo (ali vsaj poskusimo začeti) delovati na pomirjujoč (ženski, yin) način ter na ta način pripomoremo k vzpostavljanju ravnovesja pri sebi, najožjem srčnem krogu ter v širši družbi. Pri vajah se posvečamo našim ženskim »atributom«, biološkim, psihološkim, emotivnim ciklom, občutenju lastnega telesa in lastne energije ter krepimo njen yin (ženski) pol. Veliko avtorjev v tej povezavi govori predvsem o ženski spolni energiji in ženskem spolnem življenju, kar včasih prebuja poenostavljeno razumevanje ženske kot spolnega objekta ali subjekta. A bistvo je drugod: spolna energija je življenjska energija: iz nje se vse spočenja in rojeva, je počelo ustvarjalnega in plodnega življenja. Če želimo tako živeti, se moramo ženske sprejeti z vsem, kar smo, se naučiti izvajati različne dejavnosti (tudi borilne veščine) v skladu s svojo ženskostjo, upoštevajoč svoje cikle, svoje viške in padce, krepitve in izgube energije. Te vaje so tudi pot duhovnega razvoja, so priprava na notranjo alkimijo, preobražanje goste esencialne energije, ki jo pri ženskah predstavlja kri, v bolj sofisticirane oblike (qi, shen).
Kakšni so vajini načrti za letos?
Slediti poti J. (Jure) 🙂
Slediti Juretu J (Darija) 🙂
Na koga se naj ljudje obrnejo, če bi radi začeli trenirati veščine, ki jih ponujata vidva?
Asociacijo Wudang Pai Kung Fu v Evropi s poenotenimi standardi učenja trenutno sestavljamo:
Yuan Wei Qing – Wudang Pai Kung Fu Francija
Yuan Wei Zhang – Wudang Pai Kung Fu Španija
Yuan Wei Rong – Wudang Pai Kung Fu Velika Britanija
ter
Jure Čeh – Wudang Pai Kung Fu Slovenija
Še dve povezavi, aktualni za tiste, ki bi želeli sodelovati na Intenzivu ali malo bolj pobrskati po dodatnih informacuijah:
Povezava na spletno stran Wudang Pai Kung Fu Slovenija:
http://www.wudangpai-kungfu.si/nov.php/wudang/aktualno/NE
Povezava na FB stran Wudang Pai Kung Fu Slovenija:
https://www.facebook.com/pages/Wudang-Pai-Kung-Fu-Slovenija/377939389029443?ref=hl
Ljudem v Sloveniji pa lahko toplo priporočiva še nekaj naslovov, kjer poučujejo sorodne veščine ter so kvalitetni:
Žiga Tršar – Taijiquan Institute
Miha Virant – Taijiquan Institute
Eva Vaupotič s.p. – Míng, terapije in gibanje za zdravje
tel: 030 255 440
***
Podobni članki: