Pred kratkim sem naletel na zelo zanimiv članek, ki ga je na svojem blogu objavil Kevin Kelly (1000 true fans), zaradi katerega sem začel razmišljati o mehanizmih, kako si lahko vsakdo, ki ima dejansko kaj za povedati ali pokazati (umetniki, glasbeniki, obrtniki, podjetniki), sam ustvari bazo 1000 pravih oboževalcev?

V današnjem času je to verjetno precej bolj enostavno kot je to bilo včasih, že zaradi prisotnosti socialnih omrežij, kjer je možno že z relativno majhnimi zneski doseči povprečne interesente, ki jih zanima to, kar imaš za ponuditi. Na facebooku lahko imaš hitro 10000 fanov, oboževalcev, ampak, če samo komentirajo tvoje objave, ne obiskujejo tvojih prireditev in tvojih koncertov, ne kupujejo tvojih slik in mozaikov ter se ne udeležujejo tvojih likovnih ali glasbenih delavnic, no, potem so to pač mlačni oboževalci, ne pa pravi oboževalci.

Pravi oboževalci so tisti, ki ti omogočajo živeti od tega, kar počneš, ker jim je to, kar ponujaš (slika, kip, mozaik, portret, performance, nastop, film, koncert…),  preprosto všeč.

Moja draga, mozaični portret in jaz

Ravno pred kratkim sem stranki, ki je prava oboževalka neke igralke iz Južne Amerike, naredil po naročilu mozaični portret te igralke, ker ji ga je hotela pokloniti za rojstni dan. Takšni portreti niso ravno poceni. To torej ni bila samo navadna oboževalka, to je bila prava fanica!  Prepričan sem, da ima ta oboževalka doma celo zbirko teh nadaljevank na DVDjih in verjetno še cel kup drugih stvari, ki jih pač pravi oboževalci zbirajo. Takšne oboževalce si lahko vsakdo samo želi in takšne potrebujemo, če hočemo živeti po lastnih pravilih.

Včeraj sem bil na koncertu Shamballe v Cankarjevem domu. Tudi njim je uspelo z nekaterimi zelo dobrimi potezami ustvariti bazo lojalnih oboževalcev. Kako? Celo leto so igrali skoraj vsak vikend po vseh večjih mestih v Sloveniji in na koncertih prosili za e-mail naslove udeležencev. Zelo pametna poteza. V koncertni dvorani so bili sami zagreti in pravi oboževalci. Videlo se je, da večina obvlada vsa njihova besedila.

Vse to me je vodilo k temu, da sem začel razmišljati, kako si lahko v bistvu vsak ustvari krog 1000 pravih oboževalcev? Zakaj bi se sploh trudil ustvariti takšno bazo? Zato, ker pač Kelly trdi, da ti 1000 pracvih oboževalcev omogoča, da od tega, kar počneš (pisanje, risanje, slikanje, kiparjenje), tudi živiš in tako postaneš nekakšna mini-zvezda.

Načinov, kako si lahko ustvariš svoj krog 1000 oboževalcev  je gotovo veliko. Navedel bom tiste, ki sem jih zasledil pri drugih, ki jim to zelo dobro uspeva in nekaj načinov, kaj je delovalo zame, da si ustvarim kar soliden krog fanov, za katere sem neskončno hvaležen, da obstajajo.

  1. Nagual Uchu (http://nagual-uchu.com/blog/)  in Tadeja Škorja (http://slo.arianasyard.com/ ) sta imela cel kup brezplačnih predstavitev urbanega šamanizma po knjižnicah v Sloveniji. Na teh prireditvah sta prosila udeležence za e-mail naslove in njune delavnice so vedno polne. Imata cel krog pravih oboževalcev, ki komaj čakajo naslednjo delavnico, ki jo bosta organizirala in to ne samo pri nas v Sloveniji, tudi v tujini. Zakaj ne bi tudi umetniki, glasbeniki in pisatelji predstavljali svoje projekte in stvaritve na zanimiv način pred takšno publiko? V knjižnicah so zelo veseli, če lahko ponudijo takšne in podobne zanimive predstavitve. Na njunih predavanjih v knjižnicah je bilo tudi po 70 ljudi!
  2. Zgornji primer Shamballe jasno nakazuje, kako je treba postopati na glasbenem področju, tudi tukaj je treba, če je le možno pobirati e-mail naslove. Zakaj bi na turneji po Sloveniji in tujini samo nastopali in prodajali CDje? To je premalo, če hočeš svoj krog oboževalcev ne samo širiti, temveč tudi obdržati in negovati. Zato je treba nabirati e-mail naslove. Shamballovci to počnejo res dobro in mislim, da se lahko vsak glasbenik, ki je v fazi izgradnje svoje kariere, zgleduje po njih.
  3. Socialna omrežja so nujno potrebna, če hočeš vzdrževati stike s svojimi fani in jih redno obveščati o tem, kaj se ti dogaja, kaj ustvarjaš. Na ta način jim omogočaš pogled na kulise. Veliko ljudi to preprosto obožuje, zakaj bi sicer tako pogosto snemali dokumentarce o tem, kako se posneli nekatere filmske uspešnice? V današnji dobi, si lahko potencialne oboževalce “kupiš”, da ti sledijo na socialnih omrežjih, ampak potem je na tebi, da iz potencialnih oboževalcev narediš sčasoma prave oboževalce. To pa je trdo delo in je proces, ne pa enkraten dogodek. V internetnih marketing krogih govorijo v tem primeru, da si kupiš potencialnega kupca. na prvi pogled se to zdi malce čuden koncept, ampak glede na ceno, ki jo tukaj plačaš in kaj za to dobiš, je to vrhunska priložnost, ki jo velja zagrabiti. Mimogrede, na Facebooku me najdeš tukaj: Robert Lisac Artist , vesel bom vsakega všečka :-).
  4. Ključen princip, ki sem ga zasledil pri Hans Peter Zimmermannu (švicarski hipnoterapevt, avtor, podjetnik…), je, da so tvoji oboževalci zadovoljni pred, med in po tvoji “storitvi” (predstavi, razstavi, nastopu, nakupu slike), kajti povprečni oboževalci pogosto na ta način postanejo tudi pravi oboževalci. Brez poštenega odnosa torej ne bo šlo.
  5. V nekem podcastu je Tim Ferrissa (njegovi vrhunski podcasti so zbrani tukaj: http://fourhourworkweek.com/podcast/), predstavljal neko umetnico, ki ji je zelo pomemben oseben stik z njenimi oboževalci in se gre celo couch surfing pri njenih oboževalcih. Pogosto jih povabi tudi za oder in išče vse mogoče načine, da vzpostavi stik z njimi in v tem tudi uživa. Jasno, da ni vsak za tako poglobljeno druženje s svojimi oboževalci, ampak gotovo je princip, da se spustiš na raven oboževalcev pomemben in da jim pokažeš, da ti je mar zanje in da niso samo številke sledilcev na facebooku in twitterju.
  6. V času, ko sem še poučeval borilne veščine, smo redno organizirali tabore, ki so trajali po več dni. Takšna srečanja, kjer se podobnomisleči družijo več dni in so deležni tega, kar si želijo, so zelo dragocena, ker se tako pripadnost klubu zelo poveča, večja je pripadnost klubu, manjša je fluktuacija, bolj člani društva napredujejo in postanejo še bolj zagreti za dogajanje v klubu. Isti učinek se da doseči s slikarskimi, kiparskimi in ostalimi kolonijami ali večdnevnimi delavnicami, kjer ljudje ne čepijo samo na stolih v predavalnicah, ampak jim program omogoča, da se med sabo čim bolj povežejo.
  7. Delaj to, kar delaš s srcem. Vem, ta točka je verjetno že zelo “zlajnana”, ampak zdi se mi večno aktualna. Pri svojem delovanju sem opazil, če nisem več s srcem pri stvari, je vsaj zame osebno vsako vztrajanje samo še mučenje samega sebe. Zaradi tega sem po več kot 20 letih nehal poučevati borilne veščine. Res je, da moji prehodi iz ene v povsem drugo fazo niso bili vedno ravno najbolj premišljeni in sem včasih zaradi tega plačal precej visoko ceno, ampak to je že zgodba za kdaj drugič. Če delaš stvari s srcem, to ljudje občutijo in ti sledijo, tudi, če jim je tematika, s katero se ukvarjaš, samo približno všeč. Dober primer tega je bil moj učitelj biologije, ki je bil res car in je ob dveh zjutraj snemal ličinke in žabe in nam je predvajal porod njegovega sina. Kako lahko v tem primeru ostaneš ravnodušen, tudi, če te mečejo hormoni in tudi, če biologija ni ravno tvoj omiljen predmet? Čutilo se je, da je s srcem pri stvari. Dober primer tega principa je tudi Podcast Hardcore history, kjer podcasti trajajo tudi po 4 ure (!!!), ampak ta avtor tega podcasta to počne s takšno vnemo, da celo suhoparna zgodovina postane zanimiva…in očitno tudi zelo dobičkonosna. Tudi pri svojem delovanju sem opazil, kadar je prisotno srce pri celotnem projektu, se potem začne vse odvijati v pravo smer, včasih pač z zamikom. Vredno je vztrajati in v tem obdobju iskati bolj učinkovite poti, ki bodo obrodile sadove.

 

Podobni članki:

Prijavi se na moje brezplačne e-novice in dobil/a boš brezplačno e-knjigo MOZAIK – PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE. Po prijavi dobiš po mailu kodo, s katero si lahko snameš e-knjigo. E-novice izidejo približno enkrat na mesec. S pomočjo e-novic poskušam širiti kvalitetne informacije o tehnikah mozaičarstva, o drugih umetnikih, o delavnicah in nasvete za umetnike, kako prodajati svoje kreacije in živeti od umetnosti.

book-mockup