7 stvari, ki sem se jih naučil kot umetnik v letu 2016

Leto, ki se počasi končuje, je bilo zaznamovano z raznimi preobrati, predvsem nepričakovanimi. Takšne nenadne spremembe prisilijo človeka v učenje, spreminjanje načrtov in iskanje novih ter boljših poti. V tem letu sem se naučil sledeče:

1. Ne glede na to, kako dobro ti gre, stvari se lahko bliskovito spremenijo. To se je zgodilo tudi meni. Vedno več nas je na mozaičarskem trgu in to se seveda pozna. Kdor ne more biti konkurenčen s tem, kar ponuja, se pogosto zateka k nižanju cen, da postane konkurenčen. S tem seveda, tisti, ki niža cene, blesti, pokvari pa celoten trg, ker nizka cena postane standard. Nimam kaj jamrati, takšen je pač kapitalizem. Vsaka takšna sprememba pa terja čas za reorganizacijo in iskanje rešitev. Zato je dobro, da je na računu podjetja nekaj kapitala tudi za takšne primere.

Zelo pa tudi pomaga, da nismo finančno odvisni samo od ene stvari, torej samo od delavnic, ali samo od prodaje umetniških izdelkov. Še naprej bom vodil mozaičarske delavnice, res pa je, da bom v letu 2017 svojo pozornost usmeril tudi na druga področja, ki so povezana z umetnostjo.

2. Priznajmo si, umetniki ga radi bluzimo, radi smo v svojem svetu in zaradi tega pogosto počnemo to, kar nas radosti. V našem primeru je to ustvarjanje. Ko rišemo, slikamo in kiparimo, ni skrbi, obstaja samo užitek ustvarjanja. Žal takšen pristop le redko prinaša tudi zaslužek. Zato ni pravo vprašanje za umetnika: “Kaj lahko danes ustvarim?” Bolj pravilno vprašanje, ki bluzenje takoj zameji, je: “Kaj lahko danes ustvarim, da bom pri tem kot umetnik užival IN s tem tudi zaslužil?”

3. Umetniške storitve in umetniški izdelki niso nekaj, kar bi ljudje nujno potrebovali za preživetje. Prej ljudje potrebujejo zrak za dihanje, streho nad glavo, hrano in pijačo, gibanje, šele na koncu tega seznama hierarhije potreb se pojavi tudi umetnost.

Dokaz za to mojo trditev je ta, da sem se poleg mozaikov lotil vzporedno novega projekta, ki z umetniško srenjo nima nič skupnega. Gre za www.otelesu.com, kjer poskušam ljudem vračati veselje do gibanja, do lastnega telesa in jih vzpodbujam, da se gibanja lotevajo kot naši predniki, bolj na široko zastavljeno, bolj igrivo, bolj raznoliko in predvsem bolj v stiku s samim sabo in z naravo. V samo dveh mesecih je ta spletna stran dosegla na mesečnem nivoju toliko klikov, kot www.robertlisac.com, ki je posvečena mozaikom ter umetnosti nasploh in je na spletu že vsaj pet let. To pomeni, da sem za isti učinek na umetniškem področju potreboval 5 let trdega dela, na gibalnem pa zgolj dva meseca.

Dejstvo je, bolj, kot je potreba locirana proti koncu seznama potreb, manj denarja ostane za zadovoljevanje te potrebe in zadovoljevanje te potrebe postane osebni luksuz. Kdo si lahko privošči tovrstni luksuz? Načeloma tisti, ki imajo nekaj več pod palcem. Večni izziv nas umetnikov pa je seveda tudi vzpostaviti stik do strank, ki si lahko naš umetniški luksuz tudi privoščijo.

Kaj vse to pomeni? Ali to pomeni, da je ukvarjanje z umetnostjo brez veze in samo potrata energije? Ne. Pomeni samo, da je pogosto potrebno vložiti več energije v to, da se sploh začne nekaj dogajati. Pomeni pa tudi to, da obstaja bistveno manj maneverskega prostora za eksperimentiranje na področju trženja in prodaje lastnih umetniških storitev in izdelkov. Za tiste, ki nimate urejene spletne strani, ki ne veste, kako se uporabljajo socialni mediji za promocijo in prodajo tega, kar ustvarjate, razmislite o Delavnici za umetnike, ki želijo zaslužiti več. Gre za osnove, ki morajo biti urejene, da prodaja lahko steče. Naslednja tovrstna delavnica bo po konec januarja 2017. Torej ne gre samo za to, da vztrajamo na umetniški poti, gre tudi za to, da vem KAM in KAKO usmeriti energijo, da se lahko začne nekaj pametnega dogajati. Dejstvo je, da v tem svetu lažje krmilijo skozi življenje tisti, ki imajo nekaj znanja o prodaji svojih umetniških izdelkov in storitev. To znanje me je tudi rešilo, da letos kljub precejšnjim spremembam, še vedno stojim iz poslovnega vidika na nogah in vem, da bom oborožen s tem znanjem vem v letu 2017 še boljši kot v letu 2016.

Še to, tisti, ki me spremljate že dlje časa, veste, da sta mi že od nekdaj najpomembnejši dve stvari v življenju, umetnost in gibanje. Področje umetnosti sem v preteklih letih dobro pokril, zdaj želim vzporedno razviti tudi gibalno področje na isti nivo kot umetniško področje.

4. Brezplačne e-knjige za pridobivanje novih ljudi na mailing listo še vedno deluje zelo, zelo dobro. Zelo zadovoljen sem z letošnjim rezultatom.

614 novih naročnikov v tem letu na osnovi brezplačnih e-knjig je res zelo soliden rezultat. Iz tega vidika je to moje najboljše leto doslej. Dokazal sem tudi, da je možno z načrtnim delom prepričati 250 ljudi v enem mesecu, da se prijavijo na e-novice. Ker sem one-man-band seveda ne morem ves čas usmerjati vso svojo energijo samo v to, čeprav je ta aspekt med najvažnejšimi. Če še nimate teh e-knjig, si jih lahko snamete TUKAJ! 

Pozor! Če ste že naročeni na e-novice in eno od knjig še nimate in si jo želite, mi pošljite e-mail na roartdoo@gmail.com, pa mi prosim javite, katera vam manjka, da zadevo uredimo.

5. Prebiral sem pričevanja drugih umetnikov, da je najtežja faza tista, ko si z eno nogo še v starem poslu in z drugo v drugem. To lahko samo potrdim. Res pa je, da je treba v tem primeru, ko ti zmanjka motivacije, energije in volje, pogledati, kaj si že vse naredil in dosegel v preteklosti in ne, kaj vse te še čaka. Preteklost je dokaz,da se stvari premikajo v pravo smer, prihodnost pa še ni znana. meni ta pristop pomaga.

Sem pa izredno ponosen na to, da se mi je uspelo v svojem podjetju zaposliti za 50% delovni čas, juuupiii! Ni težko biti umetnik, veliko večji izziv mi je vsa birokracija okoli posla. Tudi to bom še uredil.

6. Potencialne stranke, ki se ne odzivajo, je treba “odpustiti”!  Konkretno to pri meni pomeni, da naredim vsake toliko časa čistko med mojimi naročniki na moje e-novice. Na spodnjem grafu se vidi, kdaj sem naredil večje čistke in brez slabe vesti sem prvič odstranil iz seznama okoli 200 ljudi, drugič, ravno včeraj, pa okoli 125. Zakaj? Če nekdo ni odprl mojih e-novic v zadnjih šestih ali sedmih mesecih, to pomeni, da ga to, kar imam za povedati ne zanima.

Na mojem seznamu želim imeti živahno, odzivno in aktivno publiko. Zato brišem vse tiste, ki ne spadajo v to kategorijo. Še boljše pa je, če se takšni odstranijo sami in se “odnaročijo” od e-novic. Nekoč mi ni bilo prav, ko je kdo prenehal spremljati moje e-novice, danes pa vem, da je to normalno. Nobena faza ne traja večno in verjetno mnoge mine mozaičarska faza ali pa se usmerijo v življenju še na druga področja, kjer prodaja in trženje umetniških izdelkov nista ravno prioriteta.

7. To, kar deluje, je treba početi ves čas! V mislih imam tukaj vse pristope, ki prinašajo več veselja, več posla, več naročil, več učinka in na koncu tudi več dobička. Že moj sorodnik mag. Aleš Lisac je opozarjal na to, da je treba početi več tistega, kar že deluje. Pogosto namreč pozabimo prav na to. V mojem primeru je to bila recimo ta reklama na facebooku, ki je neverjetno dobro delovala in s pomočjo katere sem dobil ogromno novih naročnikov na moje e-novice.

Poglejte si te rezultate! Zadeva je bila deljena  40 x, všečkana 881 x. Na osnovi te reklame sem dobil okoli 128 novih naročnikov na e-novice. To je odličen rezultat in to samo za 30 eurov, ki sem jih plačal za fb oglas. Kaj se lahko iz tega naučimo? Celotno kompozicijo slik in besedila preprosto ponovno uporabimo, ko je treba, ali pa preprosto nadaljujemo z reklamo, dokler pač deluje. Zakaj bi nekaj prekinili, kar odlično deluje? Še to, Tea Zajc, ki mi pozira na sliki, je idealna mozaična manekenka, saj sem to sliko porabil kar nekaj krat in vsakič se je obnesla. Tea, morda je čas, da se usmeriš v mozaičarsko manekenstvo? 😉

Želim vam krasen prehod v leto 201. Naj bo v vseh pogledih še boljše od leta 2016! 🙂

Lep pozdrav,

Robert