Romana, veliko umetnikov po duši ne ve, kdaj je čas, da pustijo službo, ki je ne marajo, da bi se lahko posvetili samo še umetnosti. Glede na to, da si ti to fazo že odkljukala, povej, kdaj si ti vedela, da je napočil ta čas?
Romana Žitko: Tega tudi sama nisem vedela, sem pa močno občutila. Ta čas je nastopil po več kot dveletnem zorenju, to je bil dolgoletni proces, ki ga je težko opisati v nekaj stavkih. Moja zgodba je skoraj ista kot Julijina iz knjige Draga duša, dobrodošla na Zemlji! Jerice Lebar.
Vse se zgodi z razlogom. To vem že vrsto let. Piko na i k moji odločitvi je v največji meri prispevalo moje slabo zdravstveno stanje zadnjo zimo (nenehno povišana telesna temperatura s ponavljajočimi se bronhitisi in vnetji ušes). To sem razumela kot znamenje, da ne diham na polno in da nočem več poslušati, kar sem v tistem obdobju slišala na svojem delovnem mestu. Dejansko sem imela občutek, da sploh več ne živim. Izgorela sem. Spremembe se začno dogajati postopoma, ko si priznamo, česa v življenju nočemo več. Sama sebi sem nato morala zastaviti nekaj ključnih vprašanj:
- Živeti samo tako kot pričakujejo od mene drugi ali živeti polno življenje?
- Katere so prioritete v mojem življenju?
- Kako preživeti preostanek mojega življenja?
- Kako spet postati srečna?
- Kaj najraje počnem?
- Zakaj bi do penzije trpela?
- Kako naj moj hobi postane vir dohodka?
- Kako spet biti prava Romana, ki tudi svojim najdražjim daje pravo mater, pravo življenjsko sopotnico, hčerko, sestro, prijateljico, sodelavko?
Prišla sem do zaključka, da želim živeti na polno, da svojo energijo želim deliti s pozitivnimi ljudmi, da še želim osebnostno napredovati, srečevati zanimive zdrave ljudi, se vsak dan zbujati z radostjo v srcu, spet občutiti ljubezen namesto strahu, ki je njeno pravo nasprotje.
Spoznala sem, da lahko pomagam samo ljudem, ki sami zaprosijo za mojo pomoč. Sem pa vedno pripravljena posredovati informacije. Kar človek s to informacijo stori, je potem popolnoma samo njegova stvar. Spoznala sem, da sem odgovorna izključno samo za svoje življenje in da se imam že dovolj rada, da sem svoj čas pripravljena deliti le še z ljudmi, s katerimi želim biti jaz in da ne morem več biti vsem na voljo- pa četudi za ceno redne mesečne plače.
Spoznala sem, da z velikim užitkom usmerjam motivirane ljudi vseh starosti, da zažarim vedno, ko ustvarjam novo sliko ali ko svoje znanje predajam ljudem, ki so željni tovrstnega znanja. Navsezadnje sem v svoje znanje in izkušnje več let investirala čas in denar. Fizika mi nikoli ni bila blizu, zapomnila pa sem si nekaj bistvenega: nobena energija ne more izginiti, lahko se samo spremeni v drugo obliko energije. Tako že vrsto let spremljam pot od misli do materializacije. Verjamem, da vse vesolje deluje v uresničitev naših želja, če si nekaj res iskreno želimo in ni na škodo drugih.
Odločila sem se še sledeče:
Po svojih 30-letnih delovnih izkušnjah na področju komerciale, šolstva in socialnega varstva je zdaj napočilo obdobje, da grem še na KUP (KulturnoUmetniškoPedagoško področje). Na KUP-u bom združila vsa svoja znanja in izkušnje ter jih posredovala drugim- v obliki unikatnih slik ali kot vodja delavnic slikanja za začetnike. Pred kratkim sem pridobila certifikat slikarske spremljevalke v mednarodni otroški šoli slikanja, ki je prva v Sloveniji, začne pa se januarja 2017 na Bledu. Morda pa se na Bledu odpre prodajna galerija z unikatnimi izdelki lokalnih umetnikov? Tudi tam se vidim.
Odločila sem se, da se bom vsak dan zbudila zdrava in srečna, da bom živela svojo najboljšo verzijo, da bom živela na polno.
Kakšno taktiko si pri tem prehodu ubrala? Je bil ta bolj v znamenju rušenja mostov za sabo, ali bolj v znamenju realne kalkulacije in postopne priprave izstopa iz starega sveta?
Romana Žitko: Taktiko? Hm…bi rekla, da je bilo vse bolj v znamenju evolucije in ne revolucije. Šlo je bolj za zapiranje vrat, oz. kombinacijo obojega navedenega v gornjem vprašanju. Od l.2013, ko sem se začela ukvarjati s prodajo slik (osebno dopolnilno delo, slikam pa že od l. 1999), sem imela nekako odprta vrata št.1 in vrata št.2. Ko me je pa opominjalo moje telo da sem na prepihu, sem si pač ena vrata morala zapreti. Zgodilo se je ob pravem času, saj so moje delovno mesto nameravali preseliti v 150 km oddaljen kraj. Šlo je torej za kombinacijo zapiranja enih vrat, pa tudi za postopno pripravo izstopa iz t.i. cone udobja.
Zdaj, ko nisem več na prepihu, spet lahko globoko in svobodno diham, vsak dan se zbudim dobre volje z radovednostjo majhnega otroka.Težko in hkrati osvobajajoče je stopiti iz cone udobja in se spopasti s spremembami. Ob koncu vsakega dneva si še želim verjeti vase in vedeti, kaj početi v skladu z mojim poslanstvom. Verjamem, da se naše poslanstvo skozi leta spreminja. Zdaj sem še v fazi bolj konkretnega odkrivanja trenutnega mojega poslanstva, še tipam, spoznavam zanimive ljudi, sem bolj odprta, vedno znova odkrivam, da sem na pravi poti. Le poguma mi ne sme zmanjkati.
Tvoja velika umetniška ljubezen so akvareli. Kakšni morajo biti akvareli, da jih ljudje kupujejo? Kateri motivi kupce najbolj prepričajo?
Romana Žitko: Nikoli ne slikam samo zato, da bi slika ugajala drugim- razen seveda takrat, ko slikam po naročilu. Izhajam iz svojega trenutnega navdiha. Čopič je le prevajalec moje notranjosti, čeprav zadnja leta izbiram motive iz materialnega sveta. Jasno mi je, da nihče ne more biti všeč vsem. Enako je s slikami. Enim je všeč, drugim ne- enim povzroči določena slika posebno občutje, drugi ne občutijo nič posebnega. Slika je dobra takrat, ko se v gledalcu zbudi neko čustvo, pa tudi tedaj, ko mu je všeč slika še čez nekaj let.
Zato vedno pravim, da ni važno, kaj vidiš, pomembneje je, kako se ob videnem počutiš. Nekateri raje vidijo krajine, drugi drevesa, tihožitja, vrtnice, figure, portrete,…Veliko moč ima kombinacija barv in trenutno razpoloženje gledalca. Sem pa že večkrat slišala, da moje slike nekako pomirjajo, celo zdravijo. Turiste na Bledu vedno prepričajo blejski motivi.
Prepričana sem, da za vsako sliko obstaja nekdo, ki mu bo tako všeč, da jo bo kupil. Od nekdaj imam rada knjige in sem si izmislila besedo “bukvalnik” (knjižno kazalo). Na voljo so unikatni akvarelni bukvalniki različnih motivov, primerni kot darilo za vse priložnosti. Mini akvarelčki so lahko kot voščilnica ali pa uokvirjena slika na steni. Bukvalnike in voščilnice so ljudje kar dobro sprejeli, odziv je dober.
Katere poti ubiraš kot umetnica, da te stranke najdejo?
Romana Žitko: Sem članica dveh slikarskih društev: KUD Velika narava in Atelje Bled, v okviru katerih se s svojimi deli udeležujem skupinskih razstav. Letos sem se prvič predstavila na 1.slikarskem ex temporu Bled. Nekaj mojih akvarelov je na voljo v Galeriji Zvon na Bledu, veliko uporabljam Facebook. Nekajkrat sem se opogumila in slikala med množico ob blejskem jezeru. Z veseljem sem s turisti in mimoidočimi pokramljala o mojem delu. Ob toplejšem vremenu bom to še večkrat ponovila.
17.12. in 18.12.2016 bom sodelovala na prednovoletnem sejmu unikatnih daril v okviru Blejskega mladinskega centra. (Vljudno vabljeni od 10h do 19h). Najbolj verjamem v pristen stik z vsemi ljudmi v živo.
Bila si na moji Delavnici za umetnike, ki želijo zaslužiti več. Katera stvar, ki si jo takrat izvedela, je zate potem v praksi najbolj delovala? Kaj si lahko prenesla iz teorije v prakso?
Romana Žitko: Robert, tvoja Delavnica za umetnike, ki želijo zaslužiti več! je zakon! Hvala ti! Nič več mi ni nerodno tujcu podariti vizitko, ga povabiti na mojo spletno ali fb stran. Manj sem v zadregi postaviti ceno svojim slikam, tudi znižujem jo le izjemoma. Lahko rečem, da mi je obisk tvoje delavnice koristil najbolj v smislu samozavesti in potrditve, da sem na pravi poti. Novosti v zvezi z računalnikom se še vedno izogibam, rada bi pa uresničila tvoj nasvet v zvezi z mailing listo (mailchimp). Dobro deluje tudi tvoj nasvet, da se vsak dan pojavljam na svoji fb strani Painting Studio Romy, Bled, pa tudi spletno stran skušam čim večkrat dopolnjevati.
Kako bi opisala svoje novo življenje kot umetnica?
Romana Žitko: Moje novo življenje kot umetnica je še v razvojni fazi (bi rekla pred puberteto, hehe). Najraje se zjutraj prebujam brez budilke. Ne skrbi me, kako se bom peljala v službo, če bo zapadlo preveč snega ali če se mi pokvari avto. Vsak dan si vzamem čas za sprehod v naravi ali druženje na svežem zraku, za kar prej sploh nisem imela dovolj energije. Življenje jemljem kot eno veliko šolo, pripravljena sem na nove lekcije. Neprecenljiv je občutek svobode.
Neprecenljiv je občutek koristnosti, ko nekomu s svojim ustvarjanjem polepšam dan ali ko nekomu s svojimi izkušnjami pomagam odpreti nova obzorja, nove dimenzije- bodisi s slikami ali pa s svojim pedagoško- slikarskim znanjem. Vse, ki želijo spoznati osnove slikanja z akvarelnimi ali akrilnimi barvami, vabim, da me obiščejo.
Kje lahko ljudje izvedo več o tebi in tvojem delu?
Romana Žitko: Prisr(e)čno vas vabim na mojo spletno stran http://slikarstvoromy.weebly.com, na mojo facebook stran: Painting Studio Romy, moj profil Romana Žitko, lahko pa se srečamo v živo ob kavici na Bledu in na razstavah (tudi prodajnih), o katerih bom sproti obveščala na fb.
Po predhodni najavi (e-mail: romanazitko@gmail.com) toplo vabljeni tudi v moj atelje na Rečici pri Bledu, kjer je na ogled in na voljo večina mojih slik (olja, akrili, največ pa akvarelov). Tudi za nekaj tečajnikov se najde prostor. Komaj čakam tudi tv prispevek o mojem ustvarjanju na Bled.TV, ki bo objavljen tudi na youtubu.
***
Brezplačni e-knjigi MOZAIK – PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE in KAKO DOLOČIŠ PRAVO CENO SVOJIH UMETNIŠKIH IZDELKOV si lahko snamete s pomočjo kode, ko se prijavite na brezplačne e-novice na tej spletni strani. V e-novicah bo govora o mozaikih in seveda tudi o tem, kako uspešno prodajati umetniške izdelke in storitve. V primeru, da imate težave s prenosom e-knjig, mi prosim pišite na roartdoo@gmail.com!
Podobni članki: