Robert Lisac: Zadnje čase celo na ezoteričnem področju (Zadnji valček tiranov) posvečajo cele knjige temu, da je treba v bodoče investirati v zemljo in plemenite kovine, torej srebro in zlato, če hočemo biti pripravljeni na to, kar nas čaka. Kakšna so čisto oprijemljiva dejstva, ki to tezo potrjujejo?
Matjaž Jereb: Za denar je bila v zgodovini vedno uporabljena dobrina z realno vrednostjo, ki jo je bilo dokaj preprosto hraniti in prenašati, je imela visoko vrednost, razmeroma lahko maso ter je bila hkrati trpežna in trajna. Naštete kvalitete sta starodavnim kulturam več tisočletij nudili plemeniti kovini, zlato in srebro, ki sta hkrati predstavljali skoraj univerzalni simbol Sonca in Lune. To sta tudi danes še vedno zelo pomembna simbola prostozidarjev. Potem pa so Kitajci, leta 800 n.š., izumili papirnato valuto. Z njo so realne vrednosti dobrin počasi izginjale, pojavila se je navidezna vrednost. Ta svet iluzije smo s časoma pripeljali do take popolnosti, da skoraj brezpogojno zaupamo v papirnate valute, potiskane lističe papirja, ki kot dobrina nimajo nobene lastne vrednosti in obstajajo zgolj na podlagi vladnega odloka. In ti potiskani lističi papirja, brez svoje realne vrednosti, se danes zamenjujejo za realne dobrine kot so človeško delo, pridelki, zemlja, nepremičnine,… Vsaka iluzija, zmotna zaznava, pa se prej ali slej razblini. In soočenje z realnostjo, po tako dolgotrajni in intenzivni iluziji kot je papirnati denar, bo za večino ljudi sila neprijetno. Vrednost papirnatih valut se na koncu namreč vedno vrne k svoji resnični vrednosti – nič. Zlato in srebro imata vedno vrednost!
Matjaž Jereb
Robert Lisac: Zakaj je dobro, da bi imel vsak človek doma vsaj nekaj zlata ali srebra, če pride do najhujšega scenarija (zlom borze, vojne, naravne katastrofe…)? Ali obstajajo kakšne koristi od kopičenja plemenitih kovin, če v času našega življenja sploh ne pride do tega scenarija?
Matjaž Jereb: V naštetih negotovih finančnih situacijah, zlato in srebro, pomagata ohranjati realno kupno moč posameznika in družine, v nekaterih primerih lahko celo zagotovita preživetje. Nekdanji predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan je v tem kontekstu recimo dejal, da se z zlatom in srebrom lahko zavarujete za prihodnost. In ta prihodnost, zaradi povečanja mednarodnih napetosti, vojn, terorizma, kroničnega prevrednotenja delnic, obveznic in nepremičninskih trgov, zagotovo ne bo enostavna in lahka. K temu bodo pripomogli trenutna deflacija ter kasnejša inflacija in depresija. Razvrednotenje svetovnih denarnih valut se bo zagotovo zgodilo, z njimi pa se bo razvrednotilo tudi premoženje tistih, ki bodo imeli denar v obveznicah, bančnih depozitih, gotovini, klasičnih življenjskih zavarovanjih,… Ker sta zlato in srebro denar v pravem pomenu besede, ju je nekaj vedno dobro imeti v svojem portfelju. Spreminja se le njuna »obtežitev« znotraj naložbene košarice (portfelja) glede na ekonomske cikle.
Robert Lisac: V primeru razvrednotenja denarnih valut torej država seže po premoženju državljanov, če sem to prav razumel? Država ima torej očitno ves čas neke apetite po imetju “malega človeka”. Kako se lahko človek zavaruje, da kdaj ne bo segla tudi po plemenitih kovinah, glede na to, da so v zgodovini znana tudi obdobja, ko je bilo zakonsko določeno, da navadni državljan ne sme posedovati plemenite kovine?
Matjaž Jereb: V izrednih gospodarskih razmerah (krize), ko tudi državam primanjkuje denarnih sredstev, se apetiti države po imetju »malega človeka« še povečajo in jih izkazuje skozi višje obstoječe in nove davke. Seveda lahko seže tudi po plemenitih kovinah, a to se je do sedaj zgodilo samo enkrat v zgodovini (1933). In še to samo pri zlatu, srebra se niso lotili. Razlastninjene skozi davke, zaplembe nepremičnin (podržavljanje) in devalvacije valut se dogajajo precej, precej pogosteje. Sami presodite kaj vam je ljubše.
Robert Lisac: Bodo Schaefer, priznan nemški money coach priporoča ljudem, naj imajo vedno neko finančno rezervo, s katero bi preživeli vsaj 6 mesecev, če bi slučajno izgubili službo, kajti s takšno rezervo ni treba sprejeti prav vsake službe. Ali obstaja tudi na področju žlahtnih kovin neka takšna smernica, koliko srebra ali zlata naj bi imel vsak doma za vsak primer?
Matjaž Jereb: Čeprav je finančnik J.P.Morgan že v 19. stoletju dejal, da je zlato denar, vse ostalo je kredit, bi bil odgovor na zastavljeno vprašanje odvisen od tega, komu zastaviš to vprašanje. Če bi vprašal bankirja bi verjetno dejal, da nič, ker ne prinaša obresti. Če bi vprašal zavarovalničarja, borznika ali prodajalca skladov bi verjetno dejala čim manj, ker je to »mrtev« kapital, ki ne prinaša dividend oziroma največ do 5% svojega likvidnega premoženja. Osebno menim, da bi moral biti ta odstotek precej višji, odvisno pa je to od finančnih ciljev, želja, pričakovanj, zmožnosti vsakega posameznika ali družine in zaupanja v trenutni finančni sistem. Živimo namreč v finančno ekstremno negotovih časih, ko v prihodnjih nekaj letih lahko pričakujemo zamenjavo svetovne rezervne valute (ameriškega dolarja). To bo pomenilo njegovo občutno devalvacijo, ki bo za seboj potegnila še ostale svetovne valute, ki se nahajajo v košarici valut (USDX). Realne vrednosti bodo tiste, ki bodo lahko kompenzirale izgube v denarnih naložbah, ki sem jih že omenil. Splošnih smernic po moje torej ni, ker gre za individualno odločitev.
Robert Lisac: V zadnjem času je izšlo kar nekaj knjig, ki govorijo o potencialu plemenitih kovin. Katero bi ti priporočal nekomu, ki bi se o tej tematiki rad informiral?
Matjaž Jereb: Meni osebno je najbolj pri srcu knjiga Zarota srebra, ki na poljuden in zelo razumljiv način predstavi odgovore na vprašanja, ki bi si jih moral vsakdo zastaviti. Zakaj svetovno gospodarstvo temelji na denarju brez kritja? Zakaj so državni bankroti neizogibni? Knjigo svetujem vsakemu, ki želi spremeniti ustaljene finančne vzorce in si zagotoviti varno finančno prihodnost. Knjiga bo zelo prav prišla tudi vsem tistim, ki so nekaj let pred upokojitvijo pa še nimajo dovolj lastnega kapitala za brezskrbno tretje življenjsko obdobje. Knjigo lahko pod določenimi pogoji v mesecu februarju dobite podarjeno!
Robert Lisac: Glede na to, da si strokovnjak na področju plemenitih kovin, imaš kakšen nasvet za tiste bralce, ki jih je zamikalo investirati v plemenite kovine? Je zdaj (leto 2014, februar) pravi čas za to, glede na to, da so cene srebra precej padle?
Pri vsaki investiciji se je dobro predhodno natančno informirati. Ker pa je informacij veliko, včasih celo preveč in gre za specifični naložbeni segment je to modro narediti pri svetovalcih, ki imajo na tem področju določene reference. Letošnje leto je po mojem mnenju nov začetek rastočega trenda cen pri plemenitih kovinah. Trenda, ki bo ob svojem zaključku marsikoga izjemno pozitivno presenetil. Z vidika zaščite dela finančnega premoženja je za naložbo v plemenite kovine, v teh negotovih časih, po mojem prepričanju vedno pravi trenutek. Če pa ob tem upoštevamo še lanski padec cene in trenutni obrat trenda v ponovno rast je sedaj ponovno zelo ugoden čas za investicijo.
Robert Lisac: Že več let spremljam tvoje e-novice, v katerih zelo dobro poročaš, kaj se dogaja tudi v svetovnem zakulisju na področju gospodarstva in seveda tudi plemenitih kovin. Kako se lahko prijavijo ljudje nanje, če jih ta tematika zanima in kako lahko stopijo v stik s tabo?
Matjaž Jereb: Za objavo e-novic sem se odločil zato, ker želim informirati ljudi na finančnem področju, ki jim je premalo poznan, a hkrati močno vpliva na njihovo osebno premoženje. Novice imajo namen zainteresirati ljudi k razmišljanju. In v kolikor to pripelje do reagiranja si z veseljem vzamem čas in se na osebnem srečanju skupaj z interesentom pogovoriva o ustreznosti dosedanjih naložbenih odločitev ter začrtava finančne korake v prihodnost.
PS: Če bi rad dobil še dodatne informacije o srebru in zlatu, stopi v stik z gospodom Jerebom: GSM: 031 378 848, elektronska posta vassvetovalec@gmail.com, spletna stran: http://vassvetovalec.weebly.com