Milena Miklavčič, ki jo mnogi bolj poznate po knjižni uspešnici Ogenj, rit in kače niso za igrače, že vrsto let sodeluje s Klekljarskim društvom Cvetke. Klekljarice klekljajo, Milena pa skrbi, da se njihove čipke povezujejo tudi z drugimi vejami umetnosti. Letošnje 9. Slovenske klekljarske dneve želijo popestriti z izvirno slovensko skodelico kave.
- Zakaj ljudje sploh tako radi klekljajo? V čem je čar te zvrsti kreativnosti, kjer se prepletata rokodelska spretnost in umetnost?
Naše babice in tudi nekateri dedki so s klekljanjem služili vsakdanji kruh. Priložnosti, ko se družili, zlasti pozimi, pa so pripomogle, da so se poveselili, pokramljali, kdaj tudi zaplesali. Žirovska Klekljarska šola s svojim 110 letnim neprekinjenim delovanjem sodi med najstarejše tovrstne šole v Sloveniji.
Klekljanje je že kmalu zatem, ko se je prenehalo klekljati zgolj za denar, preraslo rokodelske spretnosti. Žirovke so imele srečo, da jih poučuje mojstrica klekljanja Marica Albreht, ki si je znanje – kot ena redkih- nabirala na Obrtni šoli (predhodnica današnje Gimnazije za oblikovanje)v Ljubljani.
Žirovke, zbrane v društvu Cvetke, so prvič presenetile širšo domačo in tujo javnost leta 2010, ko so naklekljale zastave in grbe EU držav in njihovih glavnih mest. Z njo so gostovale po vsej Evropi, od Bruslja do Prage. Svojo zmagovito pot, na kateri ni bilo konkurence, so nadaljevale naslednje leto, ko so postavile na ogled naklekljana tipična slovenska drevesa z njihovimi listi in plodovi vred. Leta 2012 so se posvetile pticam, skupaj z nekaterimi slikarji pa so naredile nemogoče: čipko so – skupaj z barvami- našle mesto na slikarskem platnu!
Vsak njihov izdelek je postal unikaten, saj za klekljanje niso več uporabljale predloge (papirca) ampak le svoje znanje in domišljijo.
- Kdo se dandanes loteva klekljanja?
V Sloveniji danes kleklja veliko več ljudi kot kdajkoli poprej. V glavnem se kleklja zaradi ljubezni, strasti, užitkov in izzivov, ki jih nudi predevanje klekeljnov. Med njimi je ogromno zelo domiselnih klekljaric, ki sodijo v sam vrh vrhunskih umetnic.
Mednje bi lahko šteli tudi Ivo Sobočan, ki je s svojim vnukom Urhom (magistriral je na londonskem Central St. Martins College of Art and design) ustvarila naklekljano umetnino z naslovom ”Vrnitev.”
- Od kod izvirajo korenine klekljanja?
Ko smo se leta 2012 udeležile Svetovnega klekljarskega kongresa v francoskem mestu Caen, smo spoznale, da kleklja domala ”ves svet”- od Japonske, Kitajske- do evropskih dežel. Pristopi so različni in se med seboj tudi zelo razlikujejo. Klekljanje so v Slovenijo prinesle žene inženirjev in drugih izobražencev, ki so na Kranjskem (Idriji, Železnikih, itd.) dobili delo. Nekoč so obstajali le trije močnejši klekljarski centri, Žiri, Železniki in Idrija, danes jih je že veliko več. Klekljanje pa že dolgo ni več le obrt, prerasla je v umetnost.
- Lahko poveš kaj več o velikem klekljarskem dogodku, ki je pred vrati?
Slovenski klekljarski dnevi v Žireh bodo letos (od 24. aprila do 3. maja) potekali že deveto leto zapored. Letos jih bo spremljalo več vzporednih razstav, slikarska kolonija, literarni natečaj, glasbene in folklorne prireditve. Sprva so bili dnevi, posvečeni čipki, bolj skromni, pozneje pa so prerasli v enotedenski dogodek, ki ga popestrimo z različnimi vzporednimi dejavnostmi. Tako se je pred petimi leti čipka povezala s pisano besedo, nastal je klekljarski literarni natečaj, ki se ga vsako leto udeleži več kot 100 pisočih iz Slovenije in tujine. Tri leta nazaj smo se povezale s slikarji, ki se bodo tudi letos predstavljali na slikarski koloniji. Več kot 10.000 obiskovalcev, ki nas letno obiščejo, pa, seveda, zahtevajo vedno več. To smo jim tudi pripravljene dati. Letos smo se zato odločili za še eno drzno potezo: želimo se povezati z umetniki, ki se- tako ali drugače- izražajo v keramiki, porcelanu in drugih materialih, iz katerih ustvarjajo izvirne unikatne izdelke. Nas zanima skodelica za kavo. Zavedamo se, da kava skriva v sebi veliko povezovalnega. Rekle smo si: zakaj ne bi kava povezala klekljarice z vsemi, ki svoje znanje, dušo in izzive prelivajo v izdelovanje in oblikovanje kavnih skodelic?
- kako iščete poti za povezovanje in sodelovanje, kako širite informacije o natečaju, ki ga ponuja vaše društvo?
Lahko rečem, da se nam ni niti sanjalo, kako težko bo to. Najprej moram povedati, da Google ne ponuja možnosti, da bi tiste, s katerimi bi lahko sodelovali, našli na enem mestu.
Ko že navežemo prve stike, potrebujemo nemalo truda, da sogovornike prepričamo. Žal je v Sloveniji pogosto tako, da če se nekdo dnevno ne pojavlja v medijih, praktično ne obstaja. Klekljarice iz Žirov delamo in ustvarjamo prostovoljno, brez pomoči države.
Vseeno si drznem reči, da so razstave, ki jih pripravljamo, vrhunske, to priznavajo tudi strokovnjaki. Letošnjo razstavo, tudi razstavo kavnih skodelic vključno z naklekljanimi prtički, za katere je prav tako razpisan natečaj, postavljala Afrodita Hebar Kljun, ki ji ni moč oporekati strokovnosti in izvirnosti.
- kakšne so, če na kratko povzamete, vaše želje?
Želimo, da bi se na naš razpis za izdelavo izvirne kavne skodelice odzvali, da bi ustvarili nekaj izjemnih in unikatnih skodelic, ki bi jih občudovali obiskovalci letošnjih 9. Slovenskih klekljarskih dni v Žireh.
Želimo si, da bi z našo skupno pomočjo Slovenija postala dežela, kjer je moč piti najboljšo kavo iz najlepših skodelic daleč naokoli.
Prav prisrčno vabljeni vsi, ki ste vešči tovrstnega ustvarjanja, da se nam pridružite ter pripomorete, da bo vaša umetnina krasila razstavni prostor na 9. Slovenskih klekljarskih dnevih.
- Kam se naj obrnejo tisti, ki jih zanima sodelovanje na natečajih, zlasti za izdelovanje skodelic za kavo?
Lahko obiščejo našo internetno stran http://klekeljni.blogspot.com/
lahko nas karkoli vprašajo preko maila cipka.ziri@gmail.com ali pa me preprosto pokličejo na gsm 064 110 466
***
Če te zanima izdelovanje mozaikov, si lahko na moji spletni strani www.robertlisac.com, snameš brezplačno e-knjigo MOZAIK – PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE. Kako? Naroči se na moje mozaičarske e-novice in dobil boš kodo, s katero si lahko snameš mozaičarski priročnik.
Če želiš dobiti brezplačno e-knjigo KAKO DOLOČIŠ PRAVO CENO SVOJIH UMETNIŠKIH IZDELKOV, klikni na to povezavo: http://www.robertlisac.com/e-knjige/