Potreboval sem odklop in prislužil sem si ga. Počitnice so tu in čeprav sem si rekel, da bom držal noge “v luft”, torej, da ne bom delal nič, so precej aktivne. Mojo drago je zagrabila pospravljalna mrzlica in sem vozil precej žaklov oblek, knjig in igrač na rdeči križ in še danes me čaka še ena takšen pohod v to institucijo.
Tako je to videti, ko se moja draga občasno minimalistično razpištoli:
Pomembno se mi pri teh čistkah zdi, da stvari ne zavržemo, temveč obdržimo v krogotoku uporabe čim dlje, vseeno, ali gre za obleke, igrače, knjige. Sploh pri knjigah se mi zdi škoda, če jih preberemo samo enkrat in jih potem zavržemo. Raje jo podarimo komu drugemu. Prav tako jo je škoda, če se na njej nabira doma prah, razen, če gre za čtivo, po katerem redno posegamo. Knjige lahko neseš tudi v knjižnico, kjer jo posredujejo naprej tistim, ki bi jo radi prebrali.
Leta in leta sem imel v nekem zaboju tudi razne slovarje in nikakor se nisem mogel odločiti, da bi jih dal naprej. Ko sem ta zaboj prestavil že stotič in ko sem ugotovil, da v času internetnih slovarjev fizične oblike res ne potrebujem več, sem lahko narisal še nekaj črtic na seznam, kjer si za hec vodim približno evidenco odstranjenih stvari.
Ko sem prebrskal še svojo znamenito zbirko knjig borilnih veščin, sem se odločil, da jih podarim tistim osebam, ki jih bodo naprej uporabljale v bolj koristne namene kot jaz. Sicer sem bil na nekatere res čustveno navezane, ampak, zadnjih nekaj let jih že nisem več prebiral in je bilo nesmisleno, da bi jih še naprej skladiščil pri sebi.
Začutil sem, da želim čim bolj v stiku z naravo, da se čim prej regeneriram, zato sem se odločil, da se bom naokoli klatil bos, če se bo le dalo.
Zemlja utripa v svoji frekvenci, če želimo, da se z njo povežemo, je pomembno, da vmes ni izolacije gumijastega podplata. Tako sem šel peš na večino dnevnih sprehodov in tudi na Sveto Ano pri Ljubljani.
Krasen izlet. 35 minut hoje po mehki zemlji v senci gozda, pa še “kolega” sem srečal na poti nazaj dol, ki se je na Ano povpenjal tudi bos. Očitno nisem edini čudak.
Poglej, kakšnega razgleda sem bil deležen!
Na dopustu sem komaj en teden in čas se počasi ustvalja, umirja. To je to! 🙂
Kaj se vam dogaja na področju minimalizma?
ps: Preberite si še intervju, ki sem ga naredil s Tjašo in Robijem, ki živita v majhni hišici (tiny house), ne vem, če je bil kateri od mojih člankov na blogu tako rekordno bran, kot prav ta: http://www.robertlisac.com/juglans-intervju/
***
Brezplačni e-knjigi MOZAIK – PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE in KAKO DOLOČIŠ PRAVO CENO SVOJIH UMETNIŠKIH IZDELKOV si lahko snamete s pomočjo kode, ko se prijavite na brezplačne e-novice na tej spletni strani. V e-novicah bo govora o mozaikih in seveda tudi o tem, kako uspešno prodajati umetniške izdelke in storitve. V primeru, da imate težave s prenosom e-knjig, mi prosim pišite na roartdoo@gmail.com!
Bosonog naokrog! 🙂 Če se le da vedno hodit bos. Jaz grem tudi že v mesto in med ljudi bos, ne samo doma in po vrtu. Če pa stopiš slučajno na čebelo in nimaš nič “medicine” pri roki zakoplji nogo za 10 minut v zemljo. Zelo dobro tla potegnejo oteklino nase in ohladijo! Preizkušeno 😉
Se absolutno strinjam. Včasih se je treba prilagoditi pač situaciji, da druge ne spraviš v zadrego.