Robert Lisac: Pred kratkim sva imela dobro debato o tem, da ogromno športnikov trenira narobe, ko se ženejo do te mere, da pride do mišične odpovedi. Iz tega, kar si mi takrat povedal, je bilo možno sklepati, da si več ali manj proti temu, da se na treningu človeka “zgoni do konca”. Zakaj si takšnega mnenja?
Robert Simonič: Res je. Ne bom rekel, da trenirajo napačno, pač trenirajo drugače, koliko je to učinkovito zanje, samo oni vedo. Pristop treniranja do mišične odpovedi je samo ena metoda, na žalost, najbolj znana. Trenutni pristop v treningu ali je to v telovadnici ali v fitnesu ali na tekaškem krogu je: “če ni bolečine ni napredka”
Obstajajo pa še druge metode, za katere je značilno, da je pristop bolj v smeri. “manj je več”. Sam uporabljam pristop tako tehnične odpovedi kot kontrole tempa . Kar pomeni, da preneham z izvajanjem vaje, ko pade tempo ali kvaliteta vaje. Primer: če delaš sklece v tempu 1 sek gor-1 sek dol in ko zamudiš ta tempo je konec, ne glede na to, če na papirju piše 10x in v drugem primeru gre za kvalitetno izvedbo vaje, če recimo narediš 12 ponovitev kvalitetnih in podobnih prvi ponovitvi in je 13. ponovitev, kjer si recimo ukrivil spodnji del hrbta ali bilo kaj drugega, je konec. No da se razumemo, seveda uporabljam tudi metodo do t.i. mišične odpovedi ampak zelo poredko, recimo na posameznih testih, ali če se dela vaja do konca. Ampak potrebna je 100% kontrola s strani “odgovorne” osebe, da ne pride do poškodb.
Robert Lisac: Kdaj športnik (borec, tekač, plavalec…) ve, da se nahaja v coni mišične odpovedi?
Robert Simonič: Ko ne more narediti niti ene ponovitve več, niti pol sklece na primer. Kot radi rečemo, ko “crkne” :).
Robert Lisac: Kaj mora športnik napraviti, ko slučajno zdrsne v cono mišične odpovedi? Naj prekine vadbo? Naj zniža intenzivnost vadbe? Obstaja glede tega kakšen recept?
Robert Simonič: Odvisno zakaj trenira, kje se nahaja, kakšne ima cilje….! Če je začetnik, bo kaj hitro prišel do vseh teh treh “odpovedi”. Jaz se na primer pri treningu maksimalne moči poslužujem metode maksimalnih naporov in submaksimalnih ponovitev. To so delali že Bolgari v za njih zlatih ’70 in ’80 letih njihovega športa, predvsem v olimpijskem dviganju uteži. Kaj bo vsak posameznik naredil je popolnoma njegova stvar, če pa športnik/oseba trenira z mano jo jaz nadziram in ko ugotovim primanjkljaj pri kvaliteti ali tempu je konec seta/niza. Kaj po tem sledi je čisto odvisno od ciljev in sposobnosti športnika. Ne morem dati splošnega odgovora.
Robert Lisac: Vsako pravilo ima seveda tudi svoje izjeme. Ali obstajajo primeri, kjer je v trenažnem procesu zaželeno, da pride do mišične odpovedi?
Robert Simonič:Ja body building, temelji na tem pristopu. Ampak zadevo poznam zelo površno in ne morem komentirati ali je to prav ali ne. Drugače ni cilj mišična odpoved kot taka, ampak izvedba gibanja, ker gibanje prinese spremembe v telesu in ne odpoved, če bi bilo obratno potem bi vsak dal več kot 100% breme na rame in poskušal narediti počep, ki je seveda neizvedljiv zaradi teže bremena in ker je prišlo do mišične odpovedi bi bil zadovoljen. Čeprav moram povedati, da je takšen pristop bil v praksi v ’80 letih pod nazivom HIT ali Heavy Duty. Kjer so enačili napor in obremenitev kot edino merilo za napredek, se pravi >100% breme + >100% napor = napredek. Saj so na začetku doživeli zelo dobre rezultate, ker je pač prišlo do šoka v organizmu ampak zelo hitro so sledile poškodbe in stalna preutrujenost/stagnacija kot posledica prevelike stimulacije centralnega živč. sist, ne primernega delovanja na vezivno tkivo-tetitve-kite…
Robert Lisac: Kakšne so negativne posledice za športnika, če redno in dlje časa (mesece in leta) trenira do mišične odpovedi?
Robert Simonič: Ne vem, ker je vsak človek individuum. Kot sem zgoraj napisal, predvidevam, da je večina takšnih športnikov na robu preutrujenosti in poškodb, kar pač ni dobro za telo. Je pa dejstvo, da določeni športniki poznajo samo takšen način treniranja in so vrhunski in brez poškodb. Hmmm spet moj standardni odgovor, da ni možno podati splošnega odgovora.
Robert Lisac: Na splošno imam občutek, da ta doktrina, da je možno doseči športne cilje tudi na manj agresiven način, pri nas še sploh ni uveljavljena. Kako je to možno, da je stroka, športna znanost, pa tudi vsa trenerska srenja s športniki vred lahko nekaj tako pomembnega tako dolgo časa preprosto spregledala?
Robert Simonič: »Pojma ne vem! :)« mogoče zaprtost, da je to kar vedo najboljše in nepotrebno nadgrajevanja, res ne vem. Mogoče je vzrok, v tem, da v SLO jeziku ni nič na to temo (vsaj, da bi jaz vedel, pa veliko berem – no sem prepričan, da prof. dr. Strojnik to omenja na svojih predavanjih) in, da je potrebno iti ven z znanjem ali bolje po znanje.
Robert Lisac: Ali lahko našteješ nekaj vrhunskih športnikov, ki se dobesedno izogibajo mišične odpovedi na treningih?
Robert Simonič: Jaz :). Vsi moji športniki, ki sem jih do sedaj treniral. Ne vem konkretno za športnike, vem pa za trenerje, ki tak način uporabljajo: Mike Boyle, Charles Poliquin, Pavel, Mike Robertson…
Robert Lisac: Kje si se ti prvič seznanil s tem konceptom, da se je treba izogibati mišične odpovedi med vadbo?
Robert Simonič: Pred leti sem bral intervju z ruskim trenerjem Pavlom (Pavel Tsatsouline), ki živi in dela v ZDA. Sam je dejal, da če treniraš vedno do mišične odpovedi se v možganih, kjer je center za gibanje, proizvede “pot” kako vedno doseči odpoved, kar na fiziološki in psihičnem nivoju privede do tega, da treniraš za odpoved=neuspeh. Mi si dejansko ne želimo premagati upora bremena ampak doseči, da pride do mišične odpovedi, se pravi, da mišica “crkne” po domače. Jaz vedno raje treniram za uspeh, kot za neuspeh, ampak ljudje smo si različni…
Robert Lisac: Kje si lahko bralci, ki jih ta tematika še bolj zanima, preberejo še kaj več?
Robert Simonič: Poiščejo stare intervjuje s Pavlom na http://www.t-nation.com/, berejo Boyla, Poliquina, Cooka…
Robert Lisac: Najlepša hvala za tvoje odgovore. Upam, da bodo bralci tega bloga odslej upoštevali tvoje nasvete, ki jih podajaš v tem intervjuju. Veselim se naslednjega intervjuja s tabo.
Robert Simonič:Ni za kaj, hvala tebi. Uživajte 😉
Sem dosegljiv na email simonic.supertrening@gmail.com
Ali telefonsko številko 040 626 889
FB profil Robert Simonič : https://www.facebook.com/robert.simonic.5
In v živo v moji telovadnici v Šmartnem ob Paki. AC Ljubljana – Celje izvoz Šentrupert 10 km do Šmartnega ob Paki.
PS: Tukaj si lahko prebereš prvi intervju z Robertom Simoničem: http://www.robertlisac.com/robert-simonic/ .
PS2: Če želite dobiti brezplačno e-knjigo KAKO DOLOČIŠ PRAVO CENO SVOJIH UMETNIŠKIH IZDELKOV, kliknite na to povezavo: http://www.robertlisac.com/e-knjige/