Jan, uspelo ti je nekaj, kar si mnogo slovenskih umetnikov lahko samo želi in sicer prodal si kar nekaj svojih slik v tujino, pretežno v Ameriko in Kanado. Kako ti je to uspelo? Če bi moral drugemu umetniku podati posamezne korake, ki so vodili do tega uspeha, kateri bi to bili?
Jan Rasiewicz – Rasko: Naj za začetek povem, da so moje slike našle kupce čez lužo samo zato, ker je večina mojih prodajnih aktivnosti usmerjena na ameriško celino. Tam ne poznam nikogar, nimam nobenega managerja ali pomočnika. Vse delam sam. Ogromno časa sem posvetil analizi spletnih kanalov za prodajo.
Morda se sliši klišejsko, ampak resnično mi je uspelo samo s trdim delom. Druge poti ni. Oba z ženo sva sicer ekonomista in delava na področju prodaje v podjetjih informacijske tehnologije, kjer je tempo precej zahteven. Najprej sva oba cel dan v službi, otroka sta v vrtcu in šoli, domov se pridrajsamo v najboljšem primeru ob 17h, večinoma pa kasneje. Potem smo skupaj in ta čas posvetim družini. Če se odpravim v atelje, mi ne uspe pričeti z delom pred 22.00 uro.
Potem pač delam dokler gre. Včasih do 1h, včasih do 3h. Mešam barve, dizajniram kompozicije, slikam, lakiram slike, finiširam robove… Če nisem v ateljeju, fotografiram slike, sem za računalnikom, kjer fotografije računalniško obdelam, pišem tekste za ETSY oglase, jih objavljamin skušam biti tudi kolikor toliko aktiven na socialnih omrežjih Facebook, Twitter, Instagram itd… Tudi analizi konkurence in raziskavi novih prodajnih kanalov posvetim določen del časa. Pogosto zaradi takšnega ritma spim premalo, tudi samo 3 ali 4 ure na noč. To potem pride za tabo, pa se zgodi, da kakšen dan zaspim na kavču v trenutku, če se zvečer nanj zleknem. In tako nekako nadoknadim. Je pa res, da baterije niso nikoli 100% polne in pogosto furam na rezervi…
Pred dvema letoma se mi je takšen ritem precej maščeval in sem fasal 4 angine zaporedoma. Ne bi govoril o podrobnostih, ampak v 60 dneh sem moral spiti 105 tablet raznih antibiotikov in imunski sistem se mi je zato totalno sesul. Moral sem se malo zamisliti in potem sem se umiril, čeprav je še vedno ritem včasih podoben, morda edino kakšen dan v tednu več vzamem za to, da se spočijem in nisem več tako pogosto na rezervi. Lansko leto sem si uspel urediti dokaj velik atelje doma in je tudi zato sedaj lažje. Če čutim, da sem izčrpan, pač končam in grem spat.
Vse kar sem zgoraj opisal je razlog, da sem bil do neke mere uspešen, imam pa vseeno precej večje ambicije. Trenutno je pač situacija takšna, da težko slikanju in razvoju tega posla posvetim več časa, kot ga že sedaj. Ker pa to resnično rad počnem, se mi zdi pomembno, da ne vržem puške v koruzo in vztrajam.
Če bi moral drugemu umetniku podati posamezne korake do tega uspeha… Jaz pravim, da je najpogosteje pot do uspeha trnova pot. Kdor gre po takšni poti, bo tudi svoj uspeh bolj cenil kot nekdo, ki mu je bil slednji podarjen, šenkan. Ja tudi takšni so. Sicer pa je po mojem mnenju potreben nek načrt, ki mora biti osnova za vsak projekt. V samem načrtu si je potrebno zastaviti konkretne cilje in jih ovrednotiti, da jih lahko izmerimo in ostanemo motivirani.
Pomembni elementi za začetek so še vsaj osnovna analiza trga, analiza konkurence, določanje svoje ciljne skupine kupcev in seveda pogosto vsem umetnikom najtežji element – postavljanje ustrezne cene svojim izdelkom (tu si se ravno ti Robert zelo izkazal s svojo brezplačno e-knjigo KAKO DOLOČIŠ PRAVO CENO SVOJIH UMETNIŠKIH IZDELKOV (Dobite jo tukaj: http://www.robertlisac.com/e-knjige/ ). Meni osebno je poleg vseh zgoraj naštetih še največ sivih las povzročala logistika z izračunom stroškov poštnine za te velike pakete, ki letijo čez pol planeta. Ampak sem tudi to oviro uspešno premagal. Tudi spletno stran sem v celoti oblikoval sam, svoj katalog sem oblikoval sam, vizitke tudi, pa pred tem tega še nikoli nisem počel. Šlo je precej časa za učenje, ampak je izvedljivo. Vse se da, če se res hoče. Sicer lahko traja, ampak izgovorov ni. So pa včasih podočnjaki (haha).
Mnogi, ki se ukvarjamo z umetnostjo živimo dvojno življenje. Tudi ti ga trenutno živiš na ta način in na osnovi tega je nastala zelo zanimiva slika “MyStory”. Bi lahko prosim povedal zgodbo te slike, ki se mi zdi zelo močna.
Jan Rasiewicz – Rasko: Slika ”MyStory” je nastala začetek leta 2014, ko sem zaradi menjave službe izkoristil ”Jokerja” in sem bil dva meseca do prehoda v novo firmo frej. Takrat sem se odločil organizirati in izpeljati tudi svojo prvo samostojno razstavo, kjer sem to sliko ljudem tudi prvič pokazal. Slika je precej velika saj sem želel, da v živo njeno sporočilo res pride do izraza. Leva stran slike predstavlja svet ekonomije, računalnikov, kapitalizma. Cel kup stolpnic predstavlja zelo hiter tempo življenja. Na stavbah je naslikano preko 1000 oken, ki predstavljajo nešteto obveznosti, katerih nikoli ni konec. Ogromna nevihta s strelami predstavlja stresne impulze, do katerih prihaja v takšnem vsakodnevnem življenju. Na drugi strani je majhen, miren in enostaven košček zemlje z nekaj drevesi in otroško gugalnico. Ta del slike predstavlja moj svet slikanja, v katerem se sprostim, uživam in spočijem. Majhen most na sredini je povezava med obema svetovoma. Slika je trenutno v lastni zbirki.
Ko berem zgodbe, s katerimi samo v nekaj stavkih opišeš sliko, tematiko, njen pomen, sem navdušen, saj človeka takoj popelješ v čisto drugačen svet. Zakaj so te zgodbe pomembne zate in čemu služijo?
Jan Rasiewicz – Rasko: Otroci v knjigah s pravljicami najprej pogledajo risbe, to jim da neko iztočnico, da jim domišljija zalaufa. Tu pa je obratno. Enostavno včasih čutim, da slika mora imeti neko zgodbico. Ta zgodbica je lahko samo poved ali dve, včasih cel odstavek. Pri nekaterih ne napišem ničesar, sliki dam samo ime – lahko je tudi to dovolj. Preveč ne filozofiram, opazovalcu slike pa vseeno želim dati vsaj neke smernice, potem pa prepuščam vse človeški domišljiji.
Kako se odzivajo stranke in publika na tvoje zgodbe, ki opisujejo tvoje slike? Katere zgodbe jih najbolj pritegnejo in morda na koncu še najbolj prepričajo, da potem sliko tudi kupijo?
Jan Rasiewicz – Rasko: Večini se zdi tak pristop zanimiv, kaj več od tega pa težko rečem.Za kupce verjamem, da so v teh zgodbah našli tisto kar jim nekaj pomeni ali jih na kaj spominja. Tako so sliko še bolj vzeli za ”svojo”. So pa seveda tudi takšni, ki sliko želijo, ker jim je enostavno všeč in lepo paše na steno nad novo komodo v njihovi dnevni sobi ali nad posteljo v spalnici. In tu jim zgodbe morda sploh niso pomembne.
Kaj mora zate vsebovati dobra zgodba, ki opisuje tvojo sliko? Kako relevantna je ta zgodba recimo tudi za Etsy, kjer prodajaš svoje slike?
Jan Rasiewicz – Rasko: Ne razmišljam o tem, kaj mora zgodba vsebovati. Jaz ob slikanju vedno poslušam različno glasbo. Na sporedu so najbolj pogosto vse podzvrsti starega in novega rocka in heavy metala, potem pa tudi rap, hip hop in celo opera. Odvisno od počutja. Navdih za te moje zgodbe pogosto črpam iz besedil pesmi, ki jih poslušam. Če pa nisem pozoren na besedila, me lahko navdihuje tudi samo melodija. Tako so zgodbe lahko kakšni dogodki iz moje preteklosti ali pa si jih enostavno izmislim. Včasih zgodbe slike sploh ne napišem, enostavno ji dam ime in ostalo prepustim domišljiji opazovalca.
Pri Etsy-ju je ta zgodba lahko drugotnega pomena, saj zgodbo lahko opišeš šele v samem opisu ”listing-a”, in ta del teksta ETSY-jev SEO sploh ne upošteva pri iskanju zadetkov. Namreč ETSY-jev iskalec v prvi vrsti zadetke išče po ključnih besedah v nazivu izdelka ter tagih – to je glavna razlika med Google in ETSY iskalcem. Izjemno pomembna pa je tudi kvaliteta fotografij. Vse drugo je za pogostost prikaza tvojih listingov na zadetkih za določeno iskanje sekundarnega pomena (število ogledov v enem tednu, število všečkov, pogostost objave novih listingov, potem pa tudi tekst v opisu, kamor spadajo te moje zgodbice…).
Opažam, da ti je blizu tudi abstraktna umetnost. Kaj je tisto, kar te pri ustvarjanju abstraktnih slik najbolj prevzame? Se pojavi tukaj zgodba pred procesom ustvarjanja, nastaja sproti, ali se pojavi šele naknadno? Ni ravno pri abstraktni umetnosti pomembno podati ljudem neke smernice preko zgodbe, na kaj naj bodo pozorni pri sliki?
Jan Rasiewicz – Rasko: Ja, sicer sem precej tudi slikal totalno nasprotje abstrakcije, torej realizem, pokrajino, naravo. Največkrat slike po naročilu. Te slike vsebujejo cel kup mini detajlov in tu gre za neko stremenje k tehnični dovršenosti. Takšno slikanje zna biti precej bolj naporno od abstraktnega, saj je potrebno upoštevati kopico pravil in zakonitosti, sploh, če želiš v sliki prikazati fotorealizem. Abstraktno slikarstvona drugi strani pa je zame najvišji možni nivo svobode. Pogled v prazno platno, tisti občutek preden potegneš prvo črto, navdušenje, pričakovanje, nestrpnost. Muska naglas. Pravila sicer obstajajo, ampak jaz delam v glavnem po instinktu. Delam po svoje, delam kar čutim, kar sem. Mater, to je pa gušt!
Zgodbe se pojavijo med ustvarjanjem ali šele naknadno, nikoli pa pred samim ustvarjanjem. Sicer si zamislim določene smernice za kompozicijo, si zmešam barve in pripravim barvno paleto. Ostalo pa pustim, da se razvije spontano. Zgodbice k slikam dopišem, če se mi tako zdi. Kot rečeno, včasih dam sliki samo ime, ostalo pa prepustim domišljiji opazovalca. Ravno to je čar abstraktne umetnosti, da vsak lahko v njej vidi kaj drugega, kaj svojega. Četudi umetnik z naslovom ali zgodbo poda neke smernice za razmišljanje. Sploh za kupca je pomembno, da v sliki vidi nekaj svojega, nekaj kar mu domišljija narekuje – saj bo to sliko, če jo kupi, gledal vsak dan.
Vsi, ki umetnike dojemajo kot jebivetre, ki čakajo na inspiracijo in le-to iščejo po barih, bi se zgrozili, če bi bi morali samo en teden preživeti v tvoji koži. Od kot jemlješ to moč, da zdržiš ta tempo življenja?
Jan Rasiewicz – Rasko: Meni največji zaklad predstavlja moja družina. Imam dva prečudovita otroka in najboljšo ženo na svetu. So moj največji navdih in ključna motivacija. Dejansko pa tudi verjamem, da bo nekega dne lažje in se bo takšen tempo umiril.
Kaj je tvoj nasvet vsem umetnikom, ki bi radi prišli do te točke, na kateri si zdaj ti?
Jan Rasiewicz – Rasko: Sicer za sebe ne smatram, da sem na neki blazno visoki točki, ker moje ambicije in cilji so še višji. Se pa zavedam, da sem dosegel veliko in imam dobro postavljene temelje. Vem tudi, da bo vse skupaj še malo trajalo, saj bi za uresničitev svojih ciljev v doglednem času trenutno potreboval 8 ur dnevno več časa, kar pa ni možno. Kaj lahko predlagam umetnikom? Prva stvar je, da morajo verjeti vase in v svoje izdelke. Druga stvar je, da morajo prodaji svojih izdelkov posvetiti ravno toliko časa kot tudi samemu ustvarjanju. Opažam pa, da to zna biti velik izziv, saj so umetniki pogosto introverti in se le stežka samozavestno lotijo prodaje ali predstavitve svojih izdelkov.
Zato potem stalno ustvarjajo, ne lotijo pa se prodaje. Potem imajo poln atelje resnično kvalitetnih kreacij, ki jih ”ne upajo” pokazati, predstaviti. K samemu procesu prodaje lahko štejemo tudi aktivnost na socialnih omrežjih, ki je lahko ključnega pomena za razvoj kariere nekega umetnika. Če je komu nerodno pisati, lahko recimo vsake par dni objavi fotografijo iz svojega studia. Ljudje radi pokukajo v zakulisje dogajanja in to običajno vzbuja interes pri sledilcih. Je pa še cel kup ostalih taktik, od predstavitve s svojo spletno stranjo, uporabo Facebook oglasov, pa Instagram, Twitter, Pinterestin seveda Youtube. Video ima velikansko moč. Tega se sam še nisem resno lotil, pred časom sem bolj kot ne testno objavil sem samo en Time-Lapse video »Kako naslikati konja«. Na video sem v bistvu ponosen, saj zelo nazorno pokaže to čemur je namenjen. To sliko konja sem naslikal svoji zdaj štiri-letni hčerki Lari, ki je nora na konje. In ta slika ni na prodaj, je v domači zbirki in bo Larina za vedno.
Sicer pa kot sem povedal na začetku, s trdim delom pridejo rezultati. Brez sanjarjenja, brez izgovorov. Planiraj, loti se dela, naredi. Sploh, če imaš časa dovolj.
Kje lahko vsi, ki so uživali v branju tega intervjuja, izvedo več o tebi in tvojem delu?
Jan Rasiewicz – Rasko: Dosegljiv sem po elektronski pošti, preko kontaktnega obrazca na svoji spletni strani, Convo sporočil na ETSY-ju, svoje Facebook strani, pa na Instagramu, Twitterju, Pinterestu (še sam ne vem kdaj uspem vse to porihtat).
Email: info@rasko.eu
Web: www.rasko.eu
EtsyShop: www.etsy.com/shop/RaskoFineArt
Facebook: www.facebook.com/rasko.eu/
Instagram: www.instagram.com/raskofineart/
Twitter: @RaskoFineArt
Pinterest: www.pinterest.com/RaskoFineArt/
***
Brezplačni e-knjigi MOZAIK – PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE in KAKO DOLOČIŠ PRAVO CENO SVOJIH UMETNIŠKIH IZDELKOV si lahko snamete s pomočjo kode, ko se prijavite na brezplačne e-novice na tej spletni strani. V e-novicah bo govora o mozaikih in seveda tudi o tem, kako uspešno prodajati umetniške izdelke in storitve. V primeru, da imate težave s prenosom e-knjig, mi prosim pišite na roartdoo@gmail.com!
