Mešane borilne veščine ali free fight, kot jim tudi rečemo, večina pozna predvsem po velikih obcestnih plakatih, ki vabijo na dogodke z imenom WORLD FREE FIGHT CHALLENGE. Danes bo v hali Tivoli že 17. spektakel te vrste. Vse več je tudi mladih, ki trenirajo ta šport in se na ta način seznanjajo s širokim spektrom borilnih veščin. V Fight Clubu Ljubljana zanje skrbi Robert Lisac, ki se z borilnim športom ukvarja že skoraj 30 let. Mlada leta je preživel v Švici, kjer je treniral judo. Zadnjih deset let Slovencem poskuša približati mešane borilne veščine. Več v pogovoru, ki ga je z Robertom Liscem opravil Matej Hrastar.
Matej Hrastar: Robert Lisac, lep pozdrav!
Robert Lisac: Lep pozdrav!
Matej Hrastar: Borilne veščine so del vašega življenja, vaš življenski slog. Za začetek precej splošno vprašanje: kaj borilne veščine dajo človeku takega, da bi priporočali vsakemu človeku, naj se z njimi ukvarja?
Robert Lisac: Jaz mislim, da dajo na gibalnem področju človeku ogromno. Sploh današnji mladini, ki veliko sedi, pa tudi tistim malo starejšim, ki dosti vozijo avto ali sedijo po pisarnah, predstavlja vsaka borilna veščina zdravo protiutež, da se po domače rečeno »razmiga«. Seveda obstajajo tudi drugi pomembni aspekti. Kdor ima za sabo naporen dan, gre gotovo rad na trening in se tam »zdivja«, sprazni… in če se izrazim bolj računalniško, borilne veščine in športi mu pomagajo, da »zresetira« svojo glavo, svoje možgane. Mislim pa, da tudi duhovne komponente ni za zanemariti.
Matej Hrastar: Prav pri tej duhovni komponenti bi se za trenutek še zaustavil. Koliko na treningih in na kakšen način poudarjate to duhovno-psihološko komponento priprave borca?
Robert Lisac. V bistvu je to zelo kompleksno vprašanje. Treningi so več ali manj omejeni na 90 minut in seveda je zelo težko v to časovno enoto spraviti ogrevanje,učenje tehnik, ponavljanje že naučenega in seveda »kondicijo« na koncu. Tako, da sem nekako moral najti dodaten način, da tudi s temi vsebinami dosežem svoje učence. Uredil sem si svojo spletno stran, kjer sem objavil svoje knjige in enostavno pozivam svoje učence, naj si te knjige preberejo, ker je žal današnji čas takšen, da ne moreš vsega stlačiti v 90 minut vadbe.
Matej Hrastar: Ampak v idealnem primeru je borec ne samo fizično odlično pripravljen, ampak tudi v glavi ima vse na pravem mestu.
Robert Lisac: Absolutno je to zaželeno, ker pri MMAju, free fightu, Vale Tudu, odvisno, kako to borilno zvrst imenujemo, gre za dokaj nevarne tehnike in če to znanje dobi v roke neodgovoren človek, lahko naredi veliko škodo. To je isto kot če bi dali človeku pištolo, pa mu ne bi bilo potrebno delati orožnega lista.
Matej Hrastar: Je velika razlika med ukvarjanjem z disciplino, recimo samo treniranjem, nekako rekreativno in prikazovanjem tega na dvobojih v ringu, na resnih dogodkih?
Robert Lisac: Ja. Če govorimo o rekreativcu, je to čisto nekaj drugega…Je pa to zanimivo, če vse skupaj pogledamo bolj globalno, ker tudi vrhunski športnik trenira zelo zelo podobne stvari kot amater, rekreativec. Seveda z drugačno intenzivnostjo, z drugačnimi partnerji, ki so na višjem nivoju. Seveda ima za sabo tudi nek team, ki skrbi zanj, ki ga rekreativec nima. V takšnem teamu je maser, velikokrat pride prav tudi fizioterapevt, pa seveda ustrezen trenerski kadar, ker je MMA tako široka disciplina, da si borci včasih privoščijo različne trenerje za posamezne segmente borb. Torej enega za boks, enega za tajski boks, enega za grappling, to pomeni za judo, rokoborbo, brazilski jiu jitsu, kjer gre za distanco metov in borbo na tleh itd.
Matej Hrastar: To seveda tisti, ki si to lahko privoščijo, ker je za to potrebno več denarja (za takšno večjo ekipo)?
Robert Lisac: Absolutno. Ja, to tudi, čeprav moram reči, da se Slovenci kar znajdemo.
Matej Hrastar: Smo multidisciplinarni?
Robert Lisac: Tako je. Pa tudi kot narod smo dali toliko skozi, da je to, da se znajdemo, že v naših genih.
Matej Hrastar: No, posvetili ste se tudi izobraževanju Slovencev, v tem smislu borilnih veščin. Ste pri tem uspešni? Se vam zdi, da v Sloveniji napredujemo, kar se tega tiče? Tako glede kvalitete kot tudi glede vedanja, znanja o tem?
Robert Lisac: Ja, ja, to je zelo opazno zadnjih deset let. Že deset let je ta disciplina v Sloveniji. V zadnjih dveh, treh letih je doživela tudi razcvet, ne samo kvantitativno, tudi kvalitativno. Imamo kar nekaj kvalitetnih tekmovanj in tudi borcev tukaj v Sloveniji.
Matej Hrastar: Se vam zdi, da je zanimanje takšno, kot bi si želeli? Kaj nam še manjka, da bi dosegli takšen nivo, kakeršenega si želite takšni, ki se s tem ukvarjate?
Robert lisac: To je zelo dobro vprašanje. Pred desetimi leti, ko smo to disciplino začeli poučevati v Sloveniji, tega zanimanja sploh ni bilo. Vsak nas je takrat spraševal, kaj to MMA, free fight sploh je. In potem je bila seveda potrebna razlaga, da gre za moderen borilni šport. Zdaj, če mene osebno vprašate, jaz bi si želel nekaj podobnega, kot so imeli stari Grki in sicer so borilne športe gojili znotraj šolskega sistema. Takrat ni bila na sporedu samo matematika, pa geometrija, razni jeziki in filozofija, enakovredno so se učili tudi rokoborbe, pestenja in podobne discipline. Mislim, da bi ta sistem – prilagojen za današnje čase, koristil mladini.
Matej Hrastar: Še eno vprašanje glede kariere kot borec. Kakšne izkušnje in dosežke imate na tem področju?
Robert Lisac: Jaz sem začel z judom. Pohvalim se lahko mogoče s tem, da sem v Švici, kjer sem tudi živel, bil tretji na državnem prvenstvu v judu. Potem, ko sem se preselil še v takratno Jugoslavijo, sem premagal takratnega jugoslovanskega prvaka v mladinski kategoriji. Moje tekmovalne izkušnje se v vlogi borca nekako omejujejo na ta šport.
Matej Hrastar: Za konec pa še tri glasbene želje. Komu jih boste posvetili?
Robert Lisac: Prvo pesem in sicer »KUNG FU FIGHTING« od Carl Douglasa (http://www.youtube.com/watch?v=jhUkGIsKvn0), bi posvetil mojim borcem in seveda vsem ostalim borcem in ljubiteljem borilnih veščin, potem »WONDERFUL TONIGHT« od Erica Claptona (http://www.youtube.com/watch?v=vUSzL2leaFM) moji ženi in za moje punce doma »SAVE ALL YOUR KISSES FOR ME« (http://www.youtube.com/watch?v=Szavq0lrFtg)
Matej Hrastar: Najlepša hvala, Robert Lisac, za vaš obisk in veliko uspeha pri ozaveščanju Slovencev.
Robert Lisac: Ja, hvala.
Matej Hrastar: …pri seznanjanju z borilnimi veščinami, z MMAjem in v vaši karieri trenerja.
Robert Lisac: Najlepša hvala. Rad bi se vam zahvalil, da ste mi dali to priložnost, da tudi malce prikažem, da pri MMAju nismo samo nasilneži, potetovirani obritoglavci, ampak tudi, da imamo poleg tega, da imamo razvite mišice tudi še kaj v glavi. Najlepša hvala.