Suzana, kot umetnica si zelo inovativna in iščeš čim bolj izvirne umetniške tehnike, zaradi katerih te je kar težko stlačiti v nek predalček. Kako bi se sama opisala v vlogi umetnice?
Za v predalček pa res nisem. To bi bila pa škoda. Drži kar praviš. Tudi sama sem se mnogo let spraševala “Kaj je z mano narobe, da ne morem pri nobeni tematiki ostati dolgo”. In bolj kot sem si dovoljevala raziskovati naprej bolj se je to vprašanje umikalo. Z leti sem pridobivala ogromno znanj. Spoznavala tehnike in materiale in tako širila obzorje. Sčasoma so se začele pojavljati ideje, mogoče malo neobičajne. Začela sem kombinirati materiale, ki praviloma ne pašejo skupaj. V vlogi umetnice kot definicije, se, moram reči kar težko opišem, ker se lotim praktično vsega. Blizu mi je slikanje v raznih tehnikah, rokodelstvo, mozaičarstvo, nakit, vitraž… Se mi zdi, da se lahko najdem le v vlogi multipraktik umetnice :). Izredno me veseli, da s kilometri pridobivam tudi zaupanje vase in vedenje, da je vse mogoče. Ideje, ki se pripeljejo čedalje bolj spoštujem in prav te mi povzročajo velikokrat tisto ustvarjalno vznesenost, katero pozna vsak, ki se loti uresničevanja svojih želja.
Tvoje eksperimentiranje z materiali te je privedlo do zanimivih umetniških kreacij iz jeansa. Lahko poveš kaj več o tem in kako se je sploh porodila ta ideja?
Saj veš, včasih malo pobrskamo tudi po stricu Googlu, da vidimo kaj se dogaja na tem področju. Ustavila sem se pri eni tuji kreatorki ročno šivanih živali iz blaga. Izredno so bile lepe. Lepota je tista, ki me potegne v vrtinec. Od tu naprej se je začela miselna igra. Katere materiale imam na voljo in kako bi jaz to naredila po svoje…? šivanje mi v tistem trenutku ni dišalo. Kljub temu, da tudi šivam rada. Torej sem se lotila zadeve z oblikovanjem žice, papirja, polnila in lepila. Kavbojke so se mi zdele najprimernejše, ker se jih da krasno “nacufati”. In nastal je flamingo.
Nastali sta še kanja in pol sove… Potem pa mi sredi noči prileti ideja… Wiiiiw. Ali bi bil možen mozaik iz jeansa ?
Seveda je bilo potrebno vstati in se lotiti dela. Po dveh izdelanih slikah je bilo potrebno naprej. Zgodil se je kolaž. Čisto sem se zaljubila v izdelke. Fascinirana in očarana sem bila hkrati.
Kakšen je bil odziv ljudi na razstavi? Kako so komentirali tvoje všečne kreacije iz jeansa, ki so v bistvu neka mešanica med “šiviljskim kolažem in mozaičarstvom”?
Odzivi po ogledanih slikah v živo so zame navdušujoči. Veliko jih ne najde besed. Predvsem se jim zdi popolnoma nemogoče, da je možno kaj takega skreirati iz starih kavbojk. Tako krasno je namreč, ker so v slikah vkomponirani gumbi, našitki, neti in zadrge. To je tisto najslajše… ko se za trenutek ustavi pa se ukvarjaš…Kako naj zdaj na cik cak naredim milimetrski amortizer pri motorju, pa vdihneš in se malo ozreš okoli sebe in walaaa… pa je tu zadrga. Obrneš jo okoli in se v trenutku materializira v najboljši možni približek amortizerja :). Z odzivi sem zelo zadovoljna.
Več kot očitno je, da se rada igraš z različnimi materiali, saj si ustvarjala mozaike iz vejic vrbe, če se ne motim? Zakaj ti je to raziskovanje materialov tako interesantno in pomembno hkrati?
Različni vzgibi in izzivi me popeljejo do raznih materialov. Ker sem “zagrižena” zagovornica narave in mi je narava več kot samo pri srcu, se zelo rada obrnem k njej. Izbiram materiale, ki so po ekonomski plati ugodni, kateri so dosegljivi v našem okolju in so preprosti za uporabo. Pri katerih ne potrebuješ ne vem kakšnih mašin za obdelavo. Naj bo praktično, naj bo enostavno. In ker se vedno ozrem tudi po reciklažnem polju, se potem vse skupaj preplete in se rodi taka ideja. Naprošena sem bila za izvedbo mozaičarske delavnice. Ker sem si zaželela nekaj novega, drugačnega, sem se pač ozrla okrog. V vinogradih so že privezali trte. Torej jim je sigurno ostalo še nekaj vrbovih vejic. Za obdelavo bomo potrebovali le trtne škarje in nož. Iz različnih vrst vrbe se da dobiti tudi kar nekaj odtenkov. Sploh če jih še oluščiš. Najbolj zanimiv mi je bil komentar na delavnici. Pismo, sem brskala po netu in nisem nič našla na to temo. Potem sem bila pa kar malo skeptična kaj to sploh bo. Seveda so bile vse udeleženke navdušene nad svojim izdelkom.
Kakšne načrte imaš na umetniškem področju za svojo prihodnost?
Mogoče bo zvenelo malo čudno. Nobenih posebnih umetniških načrtov nimam za prihodnost. Dokler me bo držala še ta strast v zvezi v jeansom, ji bom seveda dala krila. Potem sem pa prepričana, da me obiščejo spet nove ideje.
Včasih je potrebno malo presekati s kakšno drugo tematiko.
To, da te tako močno potegne na neko področje zna biti tudi kdaj naporno. Takrat se je potrebno kar pogovoriti sam s seboj in poiskati protiutež. Na objavah se bo že videlo kam me povabi življenje naprej. V zelo bližnji prihodnosti bom razširila ponudbo v Izdelavo slik iz jeansa po naročilu. V etru pa je se nekaj idej za kombinacijo jeansa z drugimi materiali. Potem pa naprej.
Kje in kako izvedo ljudje več o tebi in o tvojih čudovitih kreacijah?
Moram priznati, da kar se moje umetniške prepoznavnosti tiče nisem tako zelo aktivna. Zaenkrat še bolj varianta od ust do ust. V mojem okolju me pozna kar nekaj ljudi in se po potrebi obrnejo name. Še najbolj pridna z objavami sem na Facebooku – Suzana Lipar facebook . V kolikor želijo z mano v kontakt mi lahko pišejo pa ne moj e-mail suzana.lipar@gmail.com po vsej verjetnosti, se bom morala slej kot prej udeležiti tvoje delavnice in razširiti publiko.
***
- Na tej povezavi dobite brezplačno e-knjigo KAKO DOLOČIŠ PRAVO CENO SVOJIH UMETNIŠKIH IZDELKOV: http://www.robertlisac.com/e-knjige/
