… in kaj se lahko očetje naučimo od njih?
Pred leti sem bral intervju z Ricksonom Graciejem, članom znane grapplerske družine (grappling je borilni šport, kjer so dovoljeni samo meti in borba na tleh), ki slovi po velikem številu izjemnih borcev in inštruktorjev. Novinar ga je vprašal, kako to, da je v njegovi družini toliko grapplerskih šampionov. Ricksonov odgovor je bil zelo preprost, glasil se je nekako tako:
“Zato, ker v vadbo vključujemo naše otroke že od rane mladosti. Že z dojenčki se igramo tako, da se z njimi premetavamo in valjamo po blazinah!“
Ne vem, zakaj se mi je ta izjava tako močno zasidrala v spomin. Morda sem slutil, da želim ta koncept pri vzgoji svojih otrok uporabiti tudi sam. Nekaj let po tem, ko sem prebral ta članek, sem se zaljubil. Poleg partnerke sem dobil v paketu zraven še bonus otroka, njeno ljubko hčerko. Ta izraz »bonus otrok« sem prvič zasledil v knjigah Jesperja Juula, znanega družinskega terapevta in avtorja. S pastorko sem kar kmalu začel prakticirati Graciejevo premetavanje in igrivo grapplanje, ki ga ona imenuje “hecanje“. Ko mi reče: “Greva se hecat!“, se greva premetavat in jo mečem po postelji na vse mogoče načine. Otrok v tem res neverjetno uživa!
Prej omenjeni Jesper Juul vsem očetom svetuje, naj se prijateljsko ruvajo s svojimi sinovi, ker naj bi bilo to dobro za razvoj njihovega odnosa. Lastne izkušnje mi pravijo, da je to ravno tako koristno tudi za hčerke. Preko takšnega premetavanja se je moja pastorka naučila vse možne padce, kar se mi zdi izredno pomembno za vsakega otroka. Ko otrok odrašča, vedno znova pada, namreč, ko se uči hoditi, teči, kolesariti in plezati. Znanje padcev bo otroka obvarovalo pred poškodbami. To je dragocena dota za življenjsko pot. Res pa je, da je vse mete treba izvajati kontrolirano in z veliko mero občutka, pogosto celo v počasnem posnetku, ker mora biti takšna igra za otroka tudi varna!
Pred 11 meseci se je rodila moja hčerkica. Z njo počneva isto kot z njeno starejšo sestro. Seveda je še ne mečem z raznimi meti, za takšne akrobacije je še preveč krhka. Ko lazi in plazi po zakonski postelji, jo recimo namerno prekucnem, da se zakotali okoli svoje vzdolžne osi. Obe punci med premetavanjem kdaj pa kdaj žgečkam, ali pa ju dvigujem, ko ležim na hrbtu, s svojimi stopali, da vse skupaj res izpade čim bolj kot igra.
Ali vse to počnem zato, da bi bili obe čez 10 ali 15 let vrhunski borki? Ne, čeprav se lahko obe punci odločita tudi za to smer, če bosta to želeli. Moj namen je obema ponuditi čim boljšo gibalno osnovo, kajti do desetega leta starosti dobi otrok tisto najbolj temeljno osnovo, na katero kasneje gradi. Širši je temelj osnove, višje lahko otrok kasneje gradi! Zato se je treba v vlogi staršev in trenerjev v tem obdobju otrokovega razvoja glede gibalnega razvoja še posebej potruditi. Če imaš otroka, se z njim igraj na takšen način, koristilo mu bo. Gracieji so dokazali, da takšno početje odlično vpliva na otrokov gibalni razvoj, Jesper Juul pa, da je to dobro za krepitev odnosa starši – otroci. Celo levji mladiči se pripravljajo na realno življenje preko igre s starejšimi člani levje družine, zakaj tega ne bi poskusil še ti?
PS: Če meniš, da bi te vrstice koristile še komu, lahko spodaj klikneš na like-gumbek.